Vnesite vaš naslov

PODGRAJE - JELŠANE  NOVEMBER 2020

01.11. nedelja - VSI SVETI – praznik Darove, ki bi jih namenili za župnijo pri maši v škrabico ali ofer lako nakažete: Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 Ilirska Bistrica TRR: SI56 1010 0003 5825 005 za Župnija Jelšane Jelšane 55 6254 Jelšane na TRR: SI56 1010 0003 5013 697

02.11. ponedeljek – SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH

08.11. nedelja- 32. NAVADNA - ZAHVALNA NEDELJA,

15.11. nedelja- 33. NAVADNA – MARTINOVA NEDELJA,

22.11. nedelja- KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA – ZADNJA NEDELJA

                         CERKVENEGA LETA,

29.11. nedelja- 1. ADVENTNA NEDELJA–KARITAS-ZAOBLJUBLJEN DAN

                          FABCI,

DO  NADALJNEGA BODO SVETE MAŠE, KI BODO OZNANJENE BILE V KAPELI ŽUPNIŠČA BREZ PRISOTNOSTI VERNIKOV TUDI OB NEDELJAH. SVETE MAŠE SE LAHKO UDELEŽITE OB TV ALI RADIJU.

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST NJIHOVEGA OTROKA

V Ilirski Bistrici – župnišču v Trnovem prve tri sobote ob 16h:

7.11.; 14.11.; in 21.11.2020, če ne bo prestavljena zaradi epidemije. Za informacije se  obrnite na župnika v Ilirski Bistrici GSM: 031 738 494

Ob zahvalni nedelji se skupaj z Vami zahvaljujem Bogu za vse prejete dobrote preteklega leta.

Prav tako zahvala Vam vsem skupaj in posameznikom, ki s svojimi darovi, molitvijo in žrtvijo vzdržujete župnijo, župnika in sodelavce, pa tudi prispevate za škofijske potrebe in potrebe vesoljne Cerkve. Bog naj vam bogato povrne s svojo obilno dobroto in milostjo vse, kar storite za naštete potrebe. Želim Vam, da bi bili v občestvu združeni in bi Bog, ki je bogat po svoji dobroti in ljudomilosti Vam vsem poplačal vse, kar darujete in potešil vse Vaše resnične potrebe.

V tednu po zahvalni nedelji in pred Martinovo nedeljo bo vsakoletni »pobir«. V ta namen naj bi vsaka družina, če ne more vsak zaposleni prispevati kot znaša dar za dve sveti maši (to je 40 €). Svoje darove za »pobir« lahko oddate v župnijski pisarni Podgraje vsak dan od ponedeljka 9.11. dalje, v Trpčanah v torek 10.11. od 15h dalje na št. 14, v Kuteževem v torek 10.11. ves dan na št. 63, v Zabičah v sredo 11.11. od 16h do 17h.

V Jelšanah lahko oddate svoj dar »mito« pred ali po vsaki maši v Jelšanah ko bo maša v Jelšanah ali tudi kasneje, ko boste to zmogli. Hvala že vnaprej za Vaše razumevanje in pomoč.        

 Vaš župnik        Peter Pipan     

Na praznik vseh svetnikov se v molitvi in mislih spominjamo vseh naših rajnih, ki jih je Gospod poklical k sebi in že uživajo večno srečo v nebesih.

Nebesa so dar Boga in priložnost za nas, ki se še trudimo, da pridemo korak bliže – k njemu, ki nas kliče in vabi.

Znamo sprejemati ta dar? Trudimo se sleherni trenutek našega življenja, da bi nam bilo dano ta dar uživati v polnosti, kakor ga je za nas pripravil Bog.

Letos ves november moremo moliti za popolni odpustek in ga nakloniti rajnim. Za to je potrebno opraviti spoved, prejeti obhajilo, obiskati cerkev ali pokopališče, izpovedati vero in moliti po namenu svetega očeta.

Vera v vstajenje

Saj ni mogoče, da bi se življenje človeka končalo v temni luknji. Poglejmo raje skozi temačnost smrti k svetlobi, ki jo je Jezus prižgal v vseh človeških teminah.

Kakor nimam težav s sprejemanjem dejstva, da pšenično zrno, ki umre v zemlji, postane cvetoči klas in novo pšenično zrno, tako tudi nimam težav z vero, da bo čudovito bitje človek po svoji smrti na Zemlji vstal v novo življenje, v nebeško vesolje.

Verujem v vstajenje. Ne gre za vstajenje mrtvega telesa, ampak za vstajenje konkretnega človeka v celoti njegovega telesno-duhovnega bitja. Človek bo na novo ustvarjen, čeprav si nove duhovne telesnosti ne moremo predstavljati. Če hočemo o tem kaj reči, se lahko pogovarjamo samo o popolnosti, miru, veselju in sreči: novi ljudje v novi telesnosti v novem stvarstvu. 

Phil Bosmans

Dobri Bog, radi bi se ti iskreno zahvalili –  ne zgolj za materialne  dobrine, s katerimi

vedno znova obdarjaš nas in naše bližnje,

temveč bi ti želeli izreči zahvalo tudi za

številne iskrene poglede, besede ter ljubezen, ki po tvoji moči prihaja v naše življenje. Vedno znova nas spremljaj s svojim obilnim blagoslovom, da bomo znali ceniti življenje in vse, kar nam je z njim podarjeno.

Navodila slovenskih škofov v času epidemije COVID-19

(navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020)

Ob upoštevanju državnih predpisov in seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in ohranitve zdravja vernikov slovenski škofje ordinariji sprejemamo naslednja navodila:[1]

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

1. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.

2. Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

• Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975).
• Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
• Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
• Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
• Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
• Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in vernikina telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
• Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.