PODGRAJE JANUAR 2022

 URNIK  VEROUKA V PODGRAJAH

V letu 2021-2022

Torek: ob 15h 8. razred – kandidati za birmo

Četrtek:  ob 15h 4. razred  

                ob 16h 1. razred

                ob 17h 3. razred – prvoobhajanci

                ob 18h 5. razred

Petek:    

               ob 15h 7. razred

              ob 16h 6. razred

              ob 17h 2. razred

              ob 18h 9. razred in pošolski

JANUAR

1. sobota MARIJA, BOŽJA MATI – NOVO LETO – dan miru

               maša v Podgrajah ob 9h,

   02.01. nedelja 2. nedelja po božiču maša v Podgrajah ob 9h,

   06.01. četrtek GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – SVETI TRIJE

             KRALJI maša v Podgrajah ob 17h.

   07.01. petek prvi petek od 9,30 dalje obisk bolnikov, maša v Zabičah ob 17h

   09.01. nedelja JEZUSOV KRST; maša v Podgrajah ob 9h,

   16.01. nedelja 2. nedelja med letom – verskega tiska maša v Podgrajah

               ob 9h,

   18.01. torek molitvena osmina za edinost kristjanov do 25.01. torek            

   23.01. nedelja 3. nedelja med letom – svetega pisma –  zavetnikov cerkve

              na Fabcih maši v Podgrajah ob 9h, na Fabcih ob 11h.

   30.01. nedelja 4. nedelja med letom, maša v Podgrajah ob 9h,

   Darove, ki bi jih namenili za župnijo pri maši v škrabico ali ofer lahko nakažete:                                                                                                                                      Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 Ilirska Bistrica TRR: SI56 1010 0003 5825 005

Gospod Jezus, očisti nas tistih osebnih slabosti, ki rušijo naš mir in mir tistih, ki so okoli nas.

Daj, da bosta naš razum in naše srce vedra,

da bomo prinašali mir vsem, s katerimi se srečujemo.

Želimo biti pričevalci miru.

Prosimo te, da v naš svet nasilja prineseš svoj mir.                                                                                                                                                                                                            Mati Terezija

Prav je, da si ob novem letu zaželimo zdravja, uspehov, veselja, vse najboljše.                                                                                                                                                                 Ob tem pa moramo ob novem letu tudi prositi vsega dobrega in vsemogočnega Boga,                                                                             

naj nas spremlja s svojimi blagoslovi.

Novo leto začnimo v Jezusovem imenu. To ime naj nas spremlja vsak dan novega leta.                                                                                                                                                    Naj bo navzoče v naših mislih, besedah in dejanjih. Čim bolj bodimo povezani s tem imenom.                                                                                                                                            V njem iščimo in nadaljujmo svojo pot in cilj.

Naj leto, ki prihaja, bogati obilo doživetih trenutkov sreče, ljubezni in notranjega miru!

Vaš župnik         Peter Pipan

Novo leto …

čas za nov začetek;

morda celo za nov stil življenja.

Ljudje si obetajo vedno samo boljše čase – tudi jaz si jih iskreno želim, toda le kje jih bomo vzeli?

Časi bodo namreč še hujši, vse dokler se ljudje ne bodo poboljšali. Boljših ljudi pa ne bo,                                                                                                                                              dokler ne bo dobro vzgojenih otrok. Slaba vzgoja otrok je mati slabih časov.                (bl. A. M. Slomšek)

Recept za srečno novo leto

Vzemi 12 mesecev, jih skrbno očisti zagrenjenosti, zavisti, dlakocepstva in strahu ter razdeli vsak mesec na 30 ali 31 delov tako, da bo vse skupaj zneslo natanko eno leto. Vsak dan posebej pripravi iz enega dela truda ter dveh delov dobre volje in humorja. Dodaj k vsemu temu tri zvrhane jedilne žlice optimizma, eno čajno žlico strpnosti, zrnce ironije in ščepec taktnosti. Dobljeno maso potem bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi še s šopki drobnih pozornosti in jo vsak dan serviraj z vedrino.    B. Rustja, Zgodbe za advent in božič

MODRI Z VZHODA

Prišli so iznenada, v dolgi karavani. Skoraj bi se jih prestrašili.

Čudežna zvezda nam je razjasnila skrivnost.

Bili so modri in bogati. Trije kralji.

Obsuli so nas z orientalskimi darovi in skupaj smo častili Dete.

Na tiho so se poslovili in se kakor skrivoma usmerili nazaj proti vzhodu.

Jožef nas je hipoma prebudil sredi noči in pognali smo se v beg proti zahodu. Za nami je grozeče pala senca srditega kralja Heroda.

Po: S. Janežiču

JEZUSOV KRST

Zahvaljen, Gospod, da si se dal krstiti in nam  tako pokazal pot k odrešenju.

Vode Jordana so bile priča tvoje ponižnosti,

ko je Janez krstil tebe, Sina, ki si od vekomaj Bog. V podobi goloba,

starozavezne ptice z Noetove ladje,

se je nadte izlila milost neba. Zdaj jo podarjaš nam, rojenim v krstu istega Duha, da bi ti nekoč pri Očetu mogli zreti iz obličja v obličje.

B. Golob, Zahvala za Božji kruh

Resnično, kristjani bi morali biti iskreno hvaležni Bogu za neprecenljivi dar krsta!

Žal pa se večina kristjanov niti ne spomni, kdaj je bil kdo krščen.

Obhajamo rojstne dneve, in to vedno bolj slovesno, pozabili pa smo na obhajanje godov,

ko se spominjamo svetnikov, naših krstnih zavetnikov, katerih imena nosimo,

še bolj pa pozabljamo na sam dan svojega krsta. To je velika škoda!

Krst pomeni za nas vrata v Božje kraljestvo,

saj smo prav po krstu postali Božji otroci in Božji posinovljenci.

Po: J. Kužniku

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.