Vnesite vaš naslov

APRIL

1. 4.- nedelja - VELIKA NOČ – spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih

           (iz groba), maši v Podgrajah ob 7h z vstajenjsko procesijo in ob 10h;

           pri obeh mašah ofer.

 

2.4.- ponedeljek- Velikonočni ponedeljek, maši v Podgrajah ob  10h; v Zabičah

          ob 18h,  

 

6.4. - petek prvi petek obisk bolnikov od 10,3o dalje, maša v Zabičah ob 18h,

         v Podgrajah ob 19h; molitvena ura, ki jo vodijo kandidati za birmo

         v Podgrajah ob 18,3o

 

8.4.- nedelja-2. VELIKONOČNA - BELA NEDELJA – BOŽJEGA

           USMILJENJA, maša v Podgrajah ob 9h; 

 

15.4.-nedelja- 3. VELIKONOČNA NEDELJA, maša v Podgrajah ob 9h;

 

22.4. - nedelja - 4. VELIKONOČNA NEDELJA-DOBREGA PASTIRJA,  

           maša v Podgrajah ob 9h,

29.4. – nedelja – 5. VELIKONOČNA NEDELJA-DEKANIJSKO

        ROMANJE DRUŽIN NA SV. GORO, maši v Podgrajah ob 9h, na

         sv. Gori ob 16h

Za romanje na Sv. goro se prijavite v župnijski pisarni Ilirska Bistrica        

do 24. aprila 2018. Cena prevoza 10 €.

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST NJIHOVEGA OTROKA

V ILIRSKI BISTRICI – ŽUPNIŠČE TRNOVO:

sobote v aprilu 7.4.; 14.4.; 21.4. ob 16h.

          ALELUJA!

Kristus je vstal – Kristus živi!

Velika noč, Aleluja! Kristus je vstal!

On računa na naše pričevanje,

a naša vera  je včasih tako majhna, 

da si niti ne upamo povedati,

da je Jezus naš Gospod.

Bodimo pogumni.

Pričajmo – imamo   veselo novico!  

 

Ko se je Tomaž soočil z brezpogojno in vseobsegajočo Jezusovo ljubeznijo, se je tudi njegov dvom razblinil.

Vsi lahko tako močno izkusimo Jezusa, kot ga je Tomaž in drugi apostoli, le predati se mu moramo.

Dobri Bog, hvala ti za dar vere, ki mi pomaga živeti in pričati o tem, da si resnično vstal!

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA

Tomaž na Jezusovo pobudo, naj se dotakne njegovih ran odgovori z izpovedjo:

»Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28). To je najjasnejše priznanje

Jezusovega božanstva v Janezovem evangeliju.

Tudi ti si povabljen,da skupaj s Tomažem izgovoriš

»Moj Gospod in moj Bog«, morda zaslutiš,

kako se v teh besedah sesujejo vsa nasprotja tega sveta:

bližina in oddaljenost, ljubezen in spoštovanje,

vera in nevera, dvom in gotovost, Bog in človek,

izkušnja in neizkušenost, dotik in strah …

Oddaljeni Bog postane tvoj Bog, nedosegljivi Bog ti je dosegljiv,

nedojemljivi Bog se ti pusti prijeti.

V ljubezni se sesuje razdalja med Bogom in teboj

in v Kristusu postaneš eno z Bogom.

Po: A. Grün, Izkusimo velikonočno veselje

O ODPUSTKIH Za dosego odpustka je treba izpolniti določene pogoje. Poleg posebnega pogoja, ki je ob posameznih priložnostih različen (npr. ob dnevu vseh svetih je to obisk pokopališča ali župnijske cerkve z molitvijo za rajne; v svetem letu je to npr. obisk cerkve s svetimi vrati; na god zavetnika župnije obisk te župnijske cerkve, udeležba na vsaj tridnevnih duhovnih vajah,za nedeljo božjega usmiljenja - opravljena devednevnica ...), je treba izpolniti tudi redne pogoje, ki so: najprej popolna nenavezanost na greh, ki se izraža v dobro obhajanem zakramentu sprave ter v resnični notranji drži svobode pred vsem grešnim, vsaj v tistem trenutku, ko opravljamo druge pogoje, za popolni odpustek (če te popolne nenavezanosti na greh ni, potem smo deležni le delnega odpustka); drugi redni pogoj je obhajilo ali druga določena molitev ali pobožno dejanje; in tretji molitev po namenu svetega očeta (vera, očenaš, zdravamarija in slava Očetu).
Iz te kratke predstavitve je razvidno, da so odpustki tesno povezani z resničnostjo zadoščevanja ali pokore pri zakramentu sprave (spoved), ki je namenjena našemu osebnemu prizadevanju za odpravljanje časnih posledic grehov, katerih krivda je bila izbrisana. K novi evangelizaciji lahko spada tudi to, da druge poučimo o pomenu in vrednosti odpustkov ter jim tako pomagamo, da jih postanejo deležni in se morda tudi z njihovo pomočjo rešijo kakšnih zasvojenosti, s katerimi se borijo že daljše obdobje.            Marjan Turnšek                      

 

               

 URNIK VEROUKA V PODGRAJAH

V letu 2017-2018

Torek: ob 15h 8. razred – kandidati za birmo

 

Četrtek:  ob 15h 5. razred   

                ob 16h 1. razred

                ob 17h 2. razred

                ob 18h 7. razred

Petek:    

               ob 15h 4. razred

              ob 16h 6. razred

              ob 17h 3. razred – prvoobhajanci

              ob 18h 9. razred in pošolski

 

Sobota:  ob 15h otroci Karmelske in strežniki

 

MOLITEV ZA DRUŽINE

 

Sveti Troedini Bog, ti si ljubezen.

Slavimo te in hvalimo, ker si ustvaril družino,

da se tvoja ljubezen po njej uresničuje in razširja.

Milostno se ozri na družine,

da bodo uresničevale tvoj načrt.

Daj zakoncem gotovost, da bodo s tvojo pomočjo

lahko sprejemali odgovornost.

Staršem in starim staršem vlij moči,

da bodo z zgledom verskega življenja mladi rod

opogumljali za zakonsko in družinsko življenje.

Zaceli rane in ozdravi boleče spomine

v razbitih in neurejenih družinah.

Naj v bolnih, starejših in invalidnih osebah

po naših družinah prepoznamo tvoj obraz.

Opogumi pare, ki še ne zmorejo zgraditi

varnega odnosa in se odločiti za poroko, da to storijo.

Izročamo ti fante in dekleta, ki še iščejo

življenjskega sopotnika, ter zakonce,

ki iz različnih razlogov ne morejo sprejeti življenja.

Izročimo naše družine tudi varstvu Marije,

Jožefa in drugih zavetnikov.

Sprejmi naše prošnje in jih usliši

po Kristusu, našem Gospodu.  Amen.

Za svetost duhovnikov

Jezus, večni Veliki Duhovnik,

ohrani svoje duhovnike

v zavetju svojega Božjega Srca,

da jim nihče ne bo mogel škodovati.

Ohrani neomadeževane

njihove maziljene roke,

ki se vsak dan dotikajo

tvojega presvetega Telesa.

Ohrani čiste njihove ustnice,

ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.

Ohrani njihovo srce čisto in sveto,

ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem

tvojega slavnega duhovništva.

Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe.

Obvaruj jih vsega posvetnega.

Daj jim z oblastjo spreminjati kruh in vino

tudi moč spreminjati srca.

Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi

in podari jim nekoč krono večnega življenja.

Amen.                            Sv. Terezija Deteta Jezusa

 

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.