PODGRAJE     JULIJ - AVGUST  2019

                                    JULIJ

05.07. petek prvi petek od 9,3o obisk bolnikov; maša v Podgrajah ob 19h

07.07. nedelja 14. NEDELJA MED LETOM – nedelja Slovencev po svetu

           maša v Podgrajah ob 9h

14.07. nedelja 15. NEDELJA MED LETOM– SHOD PODGRAJE maša

           v Podgrajah ob 10h

16.07. torek KARMELSKA MATI BOŽJA – zavetnica župnije, maša

           v Podgrajah ob 10h

21.07. nedelja 16. NEDELJA MED LETOM - KRIŠTOFOVA NEDELJA

            maša v Podgrajah ob 8,3o; za nabirko MIVA  oddajte svoje darove

            v košarico pod korom (1cent za vsak srečno prevožen kilometer). 

28.07. nedelja 17. NEDELJA MED LETOM maša v Podgrajah ob 8,3o;                                                   

                                                 AVGUST

02.08. petek prvi petek od 9,3o obisk bolnikov; maša v Podgrajah ob 19h

04.08. nedelja 18. NEDELJA MED LETOM  maša v Podgrajah ob 9h

11.08. nedelja 19. NEDELJA MED LETOM maša v Podgrajah ob 9h

15.08. četrtek MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren

          maši v Zabičah ob 8h; v Podgrajah ob 10h

18.08. nedelja 20. NEDELJA MED LETOM maša v Podgrajah ob 9h

25.08. nedelja 21. NEDELJA MED LETOM maša v Podgrajah ob 9h

V času od 16.7 do 1.8.2015 bom predvidoma na dopustu.

V tem času se v nujnih primerih (previdevanje ali pogreb)

obrnite na župnika v Jelšanah. Tel.: 05-788-50-09

ali Gsm.: 041-933-580; ali v Ilirski Bistrici Gsm: 031-738-494

PREDLOG URNIKA VEROUKA

V PODGRAJAH

V letu   2019-2020

Torek:   ob 15h 8. razred – (kandidati za birmo)

Četrtek: ob 15h 4. razred, ob 16h 1. razred, ob 17h 2. razred, ob 18h 5. razred

Petek:  ob 15h 7. razred, ob 16h 6. razred, ob 17h 3. razred - prvoobhajanci, ob 18h 9. razred in srednješolci

Sobota:  ob 15h strežniki, Otroci Karmelske Matere Božje

STARŠI: pogovorite se tudi z otrokom o urniku verouka.

Svoje utemeljene predloge, spremembe ali dopolnitve

posredujte na srečanju staršev, ki bo

v nedeljo 8. septembra po maši ob 9h              

  v župnijski cerkvi Podgraje.

OTROCI: izberite toliko in take izvenšolske dejavnosti,

da jih   boste zmogli in vas ne bodo ovirale pri rednem obisku verouka.

Kamorkoli vas bo vodila pot v počitniških dneh,

ne pozabite na srečanje z Jezusom ob oltarni mizi.

Kjerkoli ste, njegovo vabilo ostaja.

Zagotovo boste našli možnost – prostor in čas,

kjer se lahko srečate.

Vzeti si čas je nasprotje tega,

da čas izkoriščamo in smo

pod neprestanim časovnim pritiskom.

S tem da si vzamem čas,

pobegnem njegovi nadvladi.

Da postanemo sproščeni, potrebujemo čas.

Vzeti si čas je nasprotje tega, da čas izkoriščamo i

n smo pod neprestanim pritiskom.

S tem ko si vzamem čas, pobegnem njegovi nadvladi.

Začnem se ga zavedati. Uživam ga. Čas mi je bil darovan.

Osvobodim se pritiska, kaj vse bi še lahko naredil

v tem kratkem času. Čas je vedno darovan – čas,

ki pripada Bogu in meni, čas v katerem pripadam sebi

in svojemu pravemu jazu.                  Anselm Grün

Osvobodimo se nepomembnega in uživajmo sproščenost

Pogoj za sproščenost je osvoboditev. Modreci vseh časov

nam priporočajo, da se odrečemo svoji navezanosti na reči.

Osvobodimo se navezanosti na imetje in svojih skrbi

za prihodnost, prav tako pa prevelikih skrbi za zdravje.

Tudi svoj uspeh, svojo osredotočenost na kariero

in veljavo pri drugih ljudeh opustimo.

Sproščenost je namreč notranja naloga.

In ta naloga ni preprosta. Ko se poskušamo osvoboditi

navezanosti na reči tega sveta, hitro opazimo,

kako zelo smo nanje navezani …

Kako intenzivno smo zgradili svoj obstoj na teh rečeh,

od katerih pravzaprav naše življenje sploh ni odvisno.

Po: A. Grünu

16. julij

KARMELSKA MATI  BOŽJA

 Ime praznika pride po Karmelski gori v Sveti deželi.

Na tej gori sta se skrivala pred brezbožnim kraljem Ahabom

in njegovo še bolj brezbožno ženo Jezabelo prerok Elija in Elizej.

Nemara so tu bivali tudi njuni učenci. Zato je verjetno, tako trdijo,

da so se tu že v prvi krščanski dobi naselili možje,

ki so se želeli umakniti svetu in živeti v samoti.

Sv. Helena, mati cesarja Konstantina, je dala tu sezidati cerkev.

Leta 1156 je tja prišel vojak, križar Bertold s Kalabrije,

ki se je v hudi bitki zaobljubil, da bo postal samotar,

če Bog kristjanom nakloni zmago nad mohamedanci.

Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil

v Karmelu pri votlini, v kateri je po starem izročilu nekdaj

bival prerok Elija. Postavili so majhno svetišče v čast Božji Materi

in si jo tudi izbrali za Gospo svoji družbi.

Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske.

S tem je bil ustanovljen karmeličanski red.  

15. AVGUST

MARIJINO VNEBOVZETJE

VELIKI ŠMAREN

• In Marija je rekla:
• »Moja duša
• poveličuje Gospoda
• in moj duh se raduje v Bogu,
• mojem Odrešeniku,
• kajti ozrl se je
• na nizkost svoje služabnice.
• Glej, odslej me bodo
• blagrovali vsi rodovi,
• kajti velike reči
• mi je storil Mogočni
• in njegovo ime je sveto.«

       (Lk 1,46–49)

 

 

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.