PODGRAJE DECEMBER 2021

 URNIK  VEROUKA V PODGRAJAH

V letu 2021-2022

Torek: ob 15h 8. razred – kandidati za birmo

Četrtek:  ob 15h 4. razred  

                ob 16h 1. razred

                ob 17h 3. razred – prvoobhajanci

                ob 18h 5. razred

Petek:    

               ob 15h 7. razred

              ob 16h 6. razred

              ob 17h 2. razred

              ob 18h 9. razred in pošolski

 

DECEMBER

03.12. petek - prvi v mesecu, od 9,3o obisk bolnikov

05.12. nedelja – 2. ADVENTNA NEDELJA – MIKLAVŽEVA, maša v Podgrajah

          ob 9h, med mašo prilika za spoved

08.12. sreda - BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE, maša v

           Podgrajah ob 17h

11.12. sobota – od 16h do 17h prilika za spoved v kapeli župnišča v Podgrajah

12.12. nedelja – 3. ADVENTNA NEDELJA, maša v Podgrajah ob 9h

19.12. nedelja – 4. ADVENTNA– KVATRNA – NEDELJA, maša v Podgrajah ob

           9h, po maši molitve za rajne in blagoslov grobov, darovi za semenišče

24.12. petek– SVETI VEČER, ura polnočnice bo objavljena v tedenskih oznanilih

           v skladu z covidnimi razmerami

25.12. sobota– BOŽIČ – GOSPODOVO ROJSTVO, maša v Podgrajah ob 10h

26.12. nedelja -  SVETA DRUŽINA,  maša v Podgrajah ob 9h

Darove, ki bi jih namenili za župnijo pri maši v škrabico ali ofer lahko nakažete:

Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 Ilirska Bistrica TRR: SI56 1010 0003 5825

Ne pozabite, da se bistvo božične noči razodeva in  v polnosti praznuje v Cerkvi.

Tam Novorojeni stopa med ljudi in hkrati v njihova srca.,

Božje se Dete nam je rodilo,

mir zdaj prinaša v srca ljudi,

naj nas napolni z ljubeznijo milo

in Bogu naj slava povsod se glasi.

 

Vsi k Jezusu pojdimo,

da se ljubiti naučimo,

tako pravičnost bo med nami,

če se Ljubezen uveljavi.

 

Naj vam to uspe ob praznikih

in v novem letu…

                            Vaš župnik Peter Pipan

ADVENT

Zahvaljen, Gospod,

za spodbudo k čuječnosti.

Če boš prišel zvečer,

nas boš našel dremave.

Če prideš opolnoči,

bomo še na plesišču.

Ko potrkaš ob petelinjem petju,

nas bo vsrkavala vase

toplota mehke postelje.

In če prideš ob zori,

bomo nejevoljni,

da nas budiš iz sna.

Vseeno pridi kadar koli.

Pričakujemo te grešni,

da nas obsiješ s svojo svetlobo.

B. Golob, Zahvala za Božji kruh

8. december:

Prvi praznik novega cerkvenega leta, ki ga (Cerkev) slovesno obhaja, da nas pouči, da je čistost in nedolžnost srca prvi cvet kreposti; okrašeni z njim ugajamo Gospodu. Zato Cerkev pozdravi Marijo s svojim veselim prazničnim spevom in pravi: »Bodi pozdravljena, Marija, ti svetla zvezda jutranja, sijaj, ki te obdaja, nam oznanja Gospoda. Čista, brez vsakega madeža boš v zveličanje ljudi postala Mati Najvišjega. Bodi pozdravljena, tudi naša Mati, ki te nam je dal Gospod za Mater.«

Vsaka skrbna mati skrbi za obleke svojih otrok, da bi bili čisti in ne raztrgani. Mati, poglej nas, svoje otroke, kako usmiljenja vredna je videti obleka naše duše, kako raztrgana, kako omadeževana je obleka naših kreposti. S tem ko prepogosto preveč skrbimo le za obleko svojega telesa, zanemarjamo krepostno obleko svoje duše. Kako ti lahko še ugajamo? Kako nas boš nekoč v tej raztrgani in omadeževani obleki duše predstavila svojemu Gospodu in Bogu?

  

Z Jezusom gre Bog na pot iskanja človeka, se rodi kot otrok in se prepusti človeškim rokam, da bi ljudi pridobil za svojo ljubezen.

Čisto nora zgodba. Kdor misli z razumom, tega nikoli ne bo mogel dojeti. Kdor pa gleda s srcem in posluša, temu se bodo odprle oči.

Potegnilo te bo v tok, ki je stoletja dolgo nosil milijone ljudi. Opazil boš, ni treba, da sem velik in močan, ni se mi treba krčevito boriti za uspeh, da bi me Bog ljubil. Spoznal boš, da ti Bog že ob najmanjši odprtosti kot zaljubljenec prihaja naproti, odpušča tvoje slabosti in napake in te prenavlja.

  Phil  Bosmans

 

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

 

Bodimo odgovorni za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih! 28.9.2021 Slovenija Komisija Pravičnost in mir, COVID19, Zdravje   Izjava Komisije Pravičnost in mir V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci smo prepričani, da je cepljenje eden od najbolj učinkovitih ukrepov za omejitev in izkoreninjenje pandemije Covid-19. Zato podpiramo prizadevanja vseh strokovnih služb, vlade in nevladnih organizacij v Sloveniji, da državljane spodbudijo k cepljenju. Odgovornost vsakega državljana je, da zaščiti svoje zdravje ter življenje in zdravje svojih bližnjih.  Epidemija Covid-19 je pokazala, da smo vsi ena družina in da nas omenjena epidemija postavlja v položaj, ko lahko samo skupaj vzpostavimo razmere, v katerih bodo ranljivi in bolni ustrezno zaščiteni ter se bo epidemija čim prej končala. Ob tem smo vsi državljani soočeni z dilemo, ali se je varno cepiti ali ne. V Komisiji Pravičnost in mir menimo, da moramo zaupati strokovnjakom in ustreznim državnim službam, ki dokazujejo, da je cepljenje varno in koristno. Prav tako menimo, da mora biti cepljenje brezplačno. Prav je, da imajo državljani pravico do izbire cepiv različnih proizvajalcev. Odločitev za cepljenje je seveda svobodna, vendar ne poljubna, saj človeka k temu zavezuje odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih. Nihče nima pravice v imenu svoje svobode ogrožati življenja svojih bližnjih. V komisiji ob tem izražamo zdravstvenim delavcem in vsem drugim priznanje in zahvalo za vse prizadevanje, da se cepi čim večji delež populacije in tako zmanjša število okužb ter posledična obremenjenost zdravstvenega sistema.  Od 16. septembra 2021 dalje je obvezni pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za določene dejavnosti. Takšna odločitev ni bila deležna enotne podpore državljanov. Zlasti tisti, ki niso izpolnjevali pogoja PCT, so bili deležni omejitev na področju javnega življenja in storitev. To je povzročilo proteste in nestrinjanja med delom državljanov in tudi katoličanov, ki zavračajo obvezne ukrepe za preprečevanje epidemije ter nasprotujejo cepljenju. V komisiji poudarjamo, da imajo vsi državljani pravico do svobodnega izražanja mnenj in da zaradi svojega mnenja, zdravstvenega stanja oziroma (ne)cepljenja ne sme biti nihče diskriminiran. Prav tako pa menimo, da državljani lahko izražajo stališča na spoštljiv in miren način ter da osebna stališča ne smejo biti razlog za vzpostavljanje nezdravih napetosti in izključevanja znotraj družin in slovenske družbe.  V Katoliški cerkvi so se ob cepljenju proti bolezni COVID-19 in državnih ukrepih izoblikovala različna stališča posebej do vladnega odloka, ki samo vernikom s pogojem PCT omogoča udeležbo pri verskih obredih. Ob tem v komisiji najprej spodbujamo vse katoličane, da se cepijo in se na ta način zaščitijo pred okužbo oziroma morebitnim težjim potekom bolezni COVID-19 ter smrtjo.[1] Člani komisije spodbujamo vse katoličane, da v razpravah o smiselnosti državnih ukrepov in cepljenju ohranijo enotnost naše katoliške skupnosti, edinost s papežem in slovenskimi škofi ter se ne prepustijo neargumentiranim stališčem in izključevanju. To še posebej velja za vse skupine in duhovna gibanja, ki naj svojim članom omogočijo celostno informiranje o epidemiji, državnih ukrepih in smiselnosti cepljenja.  Dejstvo je, da se trenutno soočamo s t. i. četrtim valom epidemije COVID-19 in želimo s pogojem PCT zmanjšati okužbe, preprečiti nepotrebno preobremenjenost zdravstvenega sistema ter zmanjšati število žrtev. Papež Frančišek je avgusta letos dejal, da je »cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna spremeniti in izboljšati družbo« (prim. Laudato si', št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).[2] Msgr. dr. Anton Stres Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK [1] Kongregacija za nauk vere je glede cepljenja zapisala, da »z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro« (Kongregacija za nauk vere: Nota o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti COVID-19 (21. 12. 2020). V: https://katoliska-cerkev.si/kongregacija-za-nauk-vere-nota-o-moralnosti-uporabe-nekaterih-cepiv-proti-covid-19; dostopno: 20. 9. 2021). Prav tako so slovenski škofje zapisali, »da se lahko verniki cepijo z vsemi dostopnimi cepivi« (Slovenska škofovska konferenca: Izjava slovenskih škofov glede cepljenja proti bolezni COVID-19 (11. 1. 2021). V: https://katoliska-cerkev.si/izjava-slovenskih-skofov-glede-cepljenja-proti-bolezni-covid-19; dostopno 20. 9. 2021). Dr. Janez Arnež, molekularni biofizik in biokemik ter duhovnik, pa je zapisal: »Spodbujam, da /…/ se damo cepiti. Naredimo to zase, za naše družine, za naše skupnosti, za naša občestva, za prijatelje, za domovino, za človeštvo« (Razmišljanje znanstvenika in duhovnika dr. Janeza Arneža v prid cepljenju proti koronavirusu SARS-CoV-2 (13. 1. 2021). V: https://katoliska-cerkev.si/razmisljanje-znanstvenika-in-duhovnika-dr-janeza-arneza-v-prid-cepljenju-proti-koronavirusu-sars-cov-2; dostopno: 20. 9. 2021). [2]Papež Frančišek v video sporočilu spodbuja cepljenje proti covid-19 https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-08/papez-francisek-v-video-sporocilu-spodbuja-cepljenje-proti-covid.html (dostopno: 20. 9. 2021). KOČANIJA Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.). Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje. (I. Š.) Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.) Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.) Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.). Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)   1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih. GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev. GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot. GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv. KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč. PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo. 8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije) *Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč. JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom. DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še: ‘Boštjanov studenec ‘grob ruskega vojaka-pri Rusu ‘Matijev vrt FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico. 13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot. GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza. VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE 16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA ‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov. *PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije. *PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora. *KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih. * GASILSKO DRUŠTVO * NOGOMETNI KLUB KOČANIJA  * BALINARSKI KLUB ZABIČE         * BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO * KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA * LOVSKA DRUŽINA KOZLEK V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve. Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami. Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini) Cerkev sv. Antona v Trpčanah Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih

Navodila koprskega škofa za opravljanje verskih dejavnosti Na podlagi veljavnih odlokov vlade in zdravstva daje koprski škof za obdobje od 9. septembra 2021 do nadaljnjega naslednja navodila, ki predstavljajo povzetek navodil SŠK:  1. Za izvajanje verskih obredov je potrebno izpolnjevanje sledečih pogojev: - Vsi zakramenti se podeljujejo brez izpolnjevanja PCT pogojev, število udeležencev pa mora zagotavljati medsebojno razdaljo 1,5m, to je 6 oseb ali 3 gospodinjstva na 9m2 in 60 oseb ali 30 gospodinjstev na 90m2. - V prostorih je obvezna uporaba zaščitnih mask, razen za mlajše od 6 let in za glavnega govornika, če je na razdalji 1,5m. Zunaj prostorov pa je uporaba mask obvezna zgolj, če ni mogoče zagotoviti 1,5m medsebojne razdalje. - Ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov je obvezno razkuževanje rok. - Obvezno je tudi redno razkuževanje in prezračevanje prostorov. - Ljudsko in zborovsko petje se povsod lahko izvaja. 2.  Za izvajanje verske in duhovne vzgoje in izobraževanja je za voditelje in udeležence potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. Pogoj PCT ne velja za otroke do 12 leta starosti, starejši od 12 let morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za šolo.  3. Cerkveni pogrebi se opravljajo v skladu z navodili komunalnih služb.  4. V župnijski pisarni je poleg upravitelja lahko samo ena oseba oz. člani istega gospodinjstva.  5. Vsem duhovnikom in vernikom priporočamo molitev za bolnike in zdravstvene delavce.  Jurij Bizjak, koprski škof