Župnija Podgraje, Podgraje 39, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05 7148 330 GSM: 031 513 086 e-mail: peter.pipan@rkc.si

OZNANILA Podgraje-Jelšane

Ker ni pouka v šoli tudi verouka ne bo.

Za mesec februar in marec lahko naročate sv. maše tudi po telefonu GSM 031 513 086.

Na voljo je Marijanski koledar v Jelšanah na mizici za tisk, v Podgrajah v župnijski pisarni tudi Družinska pratika.

NEDELJA 17 januar	2. nedelja med letom – verskega tiska	Podgraje ob 9h v zahvalo K 2d Jelšane ob 10,3o za župnijo
PONEDELJEK 18. januar	Marjeta Ogrska, kneginja, dominikanka	Zabiče ob 17h za +Zenon Perovič P 76 – 30. dan
TOREK 19. januar	Makarij Aleksandrijski, opat	Podgraje ob 17h za +Ivana Ličan P 54 - osmina
SREDA 20. januar	Fabijan, papež in Sebastjan (Boštjan), mučenca	Podgraje ob 17h za +Milka Poklar P 36
ČETRTEK 21 januar	Agnes (Neža, Janja), devica, mučenka	Novokračine ob 17h za +Danijela Šlosar N 43 -30. dan
PETEK 22. januar	Vincencij (Vinko), diakon, mučenec	Podgraje ob 17h za +Marija Franjkovič P 40
SOBOTA 23. januar	Henrik Suzo, dominikanec	Jelšane ob 17h za +Jože Štemberger N 34 – 30. dan
NEDELJA 24 januar	3. nedelja med letom – zavetnikov cerkve na Fabcih	Podgraje ob 9h za +Anton Celin P 43 Jelšane ob 10,3o za župnijo Fabci ob12h za soseko

nalagam novice...

Župnija Podgraje

Podgraje 39

6350 ILIRSKA BISTRICA

Tel.: 05 714 83 30

GSM 031 513 086

NAŠA VEZ

PODGRAJE - JELŠANE JANUAR 2021

01.01. petek MARIJA, BOŽJA MATI – NOVO LETO – dan miru -

prvi petek maši v Podgrajah ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o.

03.01. nedelja 2. nedelja po božiču maši v Podgrajah ob 9h, v Jelšanah

ob 10,3o .

06.01. sreda GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – SVETI TRIJE

KRALJI maša v Kuteževem ob 17h.

08.01. petek od 9,30 dalje obisk bolnikov namesto prvi petek 1.1.2021.

10.01. nedelja JEZUSOV KRST; maši v Podgrajah ob 9h, v Jelšanah

ob 10,3o.

17.01. nedelja 2. nedelja med letom – verskega tiska maši v Podgrajah

ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o.

18.01. ponedeljek molitvena osmina za edinost kristjanov do 25.01.

ponedeljek.

24.01. nedelja 3. nedelja med letom – zavetnikov cerkve na Fabcih

maše v Podgrajah ob 9h, v Jelšanah ob 10,30, na Fabcih ob 12h.

31.01. nedelja 4. nedelja med letom – svetega pisma, maši v Podgrajah

ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o.

Darove, ki bi jih namenili za župnijo pri maši v škrabico ali ofer lahko nakažete: Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 Ilirska Bistrica TRR: SI56 1010 0003 5825 005 za Župnija Jelšane Jelšane 55 6254 Jelšane na TRR: SI56 1010 0003 5013 697

Gospod Jezus, očisti nas tistih osebnih slabosti, ki rušijo naš mir in mir tistih, ki so okoli nas.

Daj, da bosta naš razum in naše srce vedra,

da bomo prinašali mir vsem, s katerimi se srečujemo.

Želimo biti pričevalci miru.

Prosimo te, da v naš svet nasilja prineseš svoj mir.

Mati Terezija

Prav je, da si ob novem letu zaželimo zdravja, uspehov, veselja, vse najboljše. Ob tem pa moramo ob novem letu tudi prositi vsega dobrega in vsemogočnega Boga, naj nas spremlja s svojimi blagoslovi.

Novo leto začnimo v Jezusovem imenu. To ime naj nas spremlja vsak dan novega leta. Naj bo navzoče v naših mislih, besedah in dejanjih. Čim bolj bodimo povezani s tem imenom. V njem iščimo in nadaljujmo svojo pot in cilj.

Naj leto, ki prihaja, bogati obilo doživetih trenutkov sreče, ljubezni in notranjega miru!

Vaš župnik Peter Pipan

Novo leto … čas za nov začetek; morda celo za nov stil življenja.

Ljudje si obetajo vedno samo boljše čase – tudi jaz si jih iskreno želim, toda le kje jih bomo vzeli?

Časi bodo namreč še hujši, vse dokler se ljudje ne bodo poboljšali. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo dobro vzgojenih otrok. Slaba vzgoja otrok je mati slabih časov.

(bl. A. M. Slomšek)

Recept za srečno novo leto

Vzemi 12 mesecev, jih skrbno očisti zagrenjenosti, zavisti, dlakocepstva in strahu ter razdeli vsak mesec na 30 ali 31 delov tako, da bo vse skupaj zneslo natanko eno leto. Vsak dan posebej pripravi iz enega dela truda ter dveh delov dobre volje in humorja. Dodaj k vsemu temu tri zvrhane jedilne žlice optimizma, eno čajno žlico strpnosti, zrnce ironije in ščepec taktnosti. Dobljeno maso potem bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi še s šopki drobnih pozornosti in jo vsak dan serviraj z vedrino. B. Rustja, Zgodbe za advent in božič

MODRI Z VZHODA

Prišli so iznenada, v dolgi karavani. Skoraj bi se jih prestrašili.

Čudežna zvezda nam je razjasnila skrivnost.

Bili so modri in bogati. Trije kralji.

Obsuli so nas z orientalskimi darovi in skupaj smo častili Dete.

Na tiho so se poslovili in se kakor skrivoma usmerili nazaj proti vzhodu.

Jožef nas je hipoma prebudil sredi noči in pognali smo se v beg proti zahodu. Za nami je grozeče pala senca srditega kralja Heroda.

Po: S. Janežiču

JEZUSOV KRST

Zahvaljen, Gospod, da si se dal krstiti in nam tako pokazal pot k odrešenju.

Vode Jordana so bile priča tvoje ponižnosti,

ko je Janez krstil tebe, Sina, ki si od vekomaj Bog. V podobi goloba,

starozavezne ptice z Noetove ladje,

se je nadte izlila milost neba. Zdaj jo podarjaš nam, rojenim v krstu istega Duha, da bi ti nekoč pri Očetu mogli zreti iz obličja v obličje.

B. Golob, Zahvala za Božji kruh

Resnično, kristjani bi morali biti iskreno hvaležni Bogu za neprecenljivi dar krsta! Žal pa se večina kristjanov niti ne spomni, kdaj je bil kdo krščen. Obhajamo rojstne dneve, in to vedno bolj slovesno, pozabili pa smo na obhajanje godov, ko se spominjamo svetnikov, naših krstnih zavetnikov, katerih imena nosimo, še bolj pa pozabljamo na sam dan svojega krsta. To je velika škoda! Krst pomeni za nas vrata v Božje kraljestvo, saj smo prav po krstu postali Božji otroci in Božji posinovljenci.

Po: J. Kužniku

Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš

v času epidemije COVID-19

(stanje 18. decembra 2020)

Škofje ordinarijiso na seji Stalnega sveta SŠK, ki je potekala 18. decembra 2020, pozdravili odlokVlade RS o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Slovenijiz dne 16. decembra 2020 in odpravo prepovedi verskih obredov. Obenem so sprejeli nova Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije COVID-19. Škofje so sklenili, da bodo pri ponovni uvedbi bogoslužja upoštevali epidemiološko stanje v posameznih statističnih regijah. Na podlagi teh podatkov bo posamezni škof ordinarij za svojo škofijo sprejel odločitev o obhajanju svetih maš z ljudstvom. Odločitev o tem bodo posamezne škofije objavile na svojih spletnih straneh v petek, 18. decembra 2020, do 19.00.Kjer bo dovoljeno obhajanje svetih maš z udeležbo vernikov,bo treba upoštevati naslednja navodila:[1]

Vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja spodbujamo, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce, rajne in njihove svojce, blagoslov našega naroda ter konec pandemije.
Svete maše z udeležbo vernikov so dovoljene pod naslednjimi pogoji:

V cerkvi je lahko toliko vernikov (vključno z bogoslužnimi sodelavci), kolikor zadoščajo predpisu 1 oseba (ali ena družina ali člani skupnega gospodinjstva) na 30m². Duhovnik(i) so na podlagi odloka v celoti izvzeti iz tega pogoja. V površino cerkve se šteje vsa notranja površina glavne ladje, stranskih ladij in kapel,prezbiterijain pevskega kora (tlorisna površina).
Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature ter katerih člani istega gospodinjstva niso okuženi.
Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj 1,5metra in si pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.Pri tem mora biti vsaka druga vrsta (klop) prosta oseb.
Verniki se pred

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta samo proti Ilirski Bistrici. Za Trnovce in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in samozavest, da jim biti Kočanec in prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120, danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij po naseljevanju Slovanov, ko so morali Iliri oziroma Kelti prepustiti ta prostor Slovanom. Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo, kljub raznim novim priseljence, iz Nemčije, Bosne ali celo Albanije. Vzrok teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v severno Italijo. Grofje z gradu Gotnik in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo priimki na -er: Štemberger, Rutar. Kot Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku pražupnije (prafare) Jelšane njena podružnica, kasneje kaplanija Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918, g. Janko Dolenc do leta 1926, g. Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona Padovanskega, na Fabcih - najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil v letih 1958/59. Zadnja prenova pa je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje izseljevanje je bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih razlogov. Do tedaj je ves svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna skupnost prisiljena povečati in obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih skromnih dohodkov. Preprosto lepo je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

KOČANIJA

Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.).

Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje.

(I. Š.)

Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.)

Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.)

Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.).

Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)

1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se

belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih.

GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev.
GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot.
GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv.
KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč.
PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo.

8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije)

*Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov

KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč.
JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom.

DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD

Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še:

‘Boštjanov studenec

‘grob ruskega vojaka-pri Rusu

‘Matijev vrt

FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico.

13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot.

GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za

živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza.

VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE

16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA

‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica

DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO
BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno
VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE

Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov.

*PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije.

*PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora.

*KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel

naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih.

* GASILSKO DRUŠTVO

* NOGOMETNI KLUB KOČANIJA

* BALINARSKI KLUB ZABIČE

* BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO

* KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA

* LOVSKA DRUŽINA KOZLEK

V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve.

Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami.
Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah
Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini)
Cerkev sv. Antona v Trpčanah
Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem
Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih

Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel..: 05 7148 330 GSM: 031 513 086 e-mail: peter.pipan@rkc.si

Župnija Podgraje Zavetnica: Karmelska Mati Božja Župnijska cerkev posvečena: Karmelski Materi Božji Podružnica Zabiče I, zavetnik: Janez Krstnik Podružnica Zabiče II, zavetnica: Žalostna Mati Božja Podružnica Kuteževo, zavetnik: sv. Jožef Podružnica Trpčane, zavetnik: sv. Anton Padovanski Podružnica Fabci, zavetnika: sv. Fabjan in Sebastjan (Marija Kraljica miru)