OZNANILA 
Podgraje
|
Verouk po urniku.
Čiščenje in krašenje cerkve od 51 do 66 iz Kuteževega.
PODGRAJE DECEMBER 2019
01.12. nedelja – 1. ADVENTNA NEDELJA KARITAS. maši v Podgrajah ob 9h, na Fabcih
ob 11h; ob 15h mesečno srečanje molitvene skupine
06.12. petek - prvi v mesecu, od 9,3o obisk bolnikov, v Podgrajah ob 17,3o molitvena ura,
ki jo vodijo kandidati za birmo, maša Podgraje ob 18h.
08.12. nedelja – 2. ADVENTNA NEDELJA - BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE
MARIJE maša v Podgrajah ob 9h, prilika za spoved;
14.12. sobota – adventna spoved za našo župnijo v dvorani župnišča ob 16h, maša v
Podgrajah ob 17h.
15.12. nedelja – 3. ADVENTNA NEDELJA, maša v Podgrajah ob 9h;
22.12. nedelja – 4. ADVENTNA– KVATRNA – NEDELJA, maša v Podgrajah ob 9h;
po maši ob 9h molitve za rajne in blagoslov grobov; darovi zbrani
pri mašah za semenišče.
24.12. torek– SVETI VEČER, maša v Zabičah ob 17h, v Podgrajah ob 23,3o božičnica
25.12. sreda– BOŽIČ – GOSPODOVO ROJSTVO, maši v Podgrajah ob 00h
polnočnica in ob 10h.
26.12. četrtek –Sv. Štefan maši v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici ob15h;
v Zabičah ob 17h
29.12. nedelja - SVETA DRUŽINA, maša v Podgrajah ob 10h;
|
URNIK VEROUKA
V PODGRAJAH
V letu 2019-2020
Torek: ob 15h 8. razred – (kandidati za birmo)
Četrtek: ob 15h 4. razred, ob 16h 1. razred, ob 17h 3. razred - prvoobhajanci, ob 18h 5. razred
Petek: ob 15h 7. razred, ob 16h 6. razred, ob 17h 2. razred, ob 18h 9. razred in srednješolci
Sobota: ob 15h strežniki, Otroci Karmelske Matere Božje
Ne pozabite, da se bistvo božične noči razodeva in v polnosti praznuje v Cerkvi.
Tam Novorojeni stopa med ljudi in hkrati v njihova srca.
Božje se Dete nam je rodilo,
mir zdaj prinaša v srca ljudi,
naj nas napolni z ljubeznijo milo
in Bogu naj slava povsod se glasi.
Vsi k Jezusu pojdimo,
da se ljubiti naučimo,
tako pravičnost bo med nami,
če se Ljubezen uveljavi.
Naj vam to uspe ob praznikih
in v novem letu…
Vaš župnik Peter Pipan
ADVENT
Zahvaljen, Gospod,
za spodbudo k čuječnosti.
Če boš prišel zvečer,
nas boš našel dremave.
Če prideš opolnoči,
bomo še na plesišču.
Ko potrkaš ob petelinjem petju,
nas bo vsrkavala vase
toplota mehke postelje.
In če prideš ob zori,
bomo nejevoljni,
da nas budiš iz sna.
Vseeno pridi kadar koli.
Pričakujemo te grešni,
da nas obsiješ s svojo svetlobo.
B. Golob, Zahvala za Božji kruh
8. december:
Prvi praznik novega cerkvenega leta, ki ga (Cerkev) slovesno obhaja, da nas pouči, da je čistost in nedolžnost srca prvi cvet kreposti; okrašeni z njim ugajamo Gospodu. Zato Cerkev pozdravi Marijo s svojim veselim prazničnim spevom in pravi: »Bodi pozdravljena, Marija, ti svetla zvezda jutranja, sijaj, ki te obdaja, nam oznanja Gospoda. Čista, brez vsakega madeža boš v zveličanje ljudi postala Mati Najvišjega. Bodi pozdravljena, tudi naša Mati, ki te nam je dal Gospod za Mater.«
Vsaka skrbna mati skrbi za obleke svojih otrok, da bi bili čisti in ne raztrgani. Mati, poglej nas, svoje otroke, kako usmiljenja vredna je videti obleka naše duše, kako raztrgana, kako omadeževana je obleka naših kreposti. S tem ko prepogosto preveč skrbimo le za obleko svojega telesa, zanemarjamo krepostno obleko svoje duše. Kako ti lahko še ugajamo? Kako nas boš nekoč v tej raztrgani in omadeževani obleki duše predstavila svojemu Gospodu in Bogu?
Z Jezusom gre Bog na pot iskanja človeka, se rodi kot otrok in se prepusti človeškim rokam, da bi ljudi pridobil za svojo ljubezen.
Čisto nora zgodba. Kdor misli z razumom, tega nikoli ne bo mogel dojeti. Kdor pa gleda s srcem in posluša, temu se bodo odprle oči.
Potegnilo te bo v tok, ki je stoletja dolgo nosil milijone ljudi. Opazil boš, ni treba, da sem velik in močan, ni se mi treba krčevito boriti za uspeh, da bi me Bog ljubil. Spoznal boš, da ti Bog že ob najmanjši odprtosti kot zaljubljenec prihaja naproti, odpušča tvoje slabosti in napake in te prenavlja.
Phil Bosmans
KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta samo proti Ilirski Bistrici. Za Trnovce in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in samozavest, da jim biti Kočanec in prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici. Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120, danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij po naseljevanju Slovanov, ko so morali Iliri oziroma Kelti prepustiti ta prostor Slovanom. Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo, kljub raznim novim priseljence, iz Nemčije, Bosne ali celo Albanije. Vzrok teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v severno Italijo. Grofje z gradu Gotnik in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar pričajo priimki na -er: Štemberger, Rutar. Kot Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan... Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po nastanku pražupnije (prafare) Jelšane njena podružnica, kasneje kaplanija Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918, g. Janko Dolenc do leta 1926, g. Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992. Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884 cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona Padovanskega, na Fabcih - najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču. Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil v letih 1958/59. Zadnja prenova pa je potekala po letu 1985 do 1992. Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje izseljevanje je bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih razlogov. Do tedaj je ves svet predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna skupnost prisiljena povečati in obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih skromnih dohodkov. Preprosto lepo je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje. 
|