PODGRAJE - JELŠANE  SEPTEMBER 2020

04.09. petek-  prvi v mesecu, maša v Trpčanah ob 18h, Obisk bolnikov od 9,30 dalje.

6.09. nedelja 23. NAVADNA NEDELJA  - KATEHETSKA, maša v Podgrajah

                        ob 9h. Po maši ob 9h v cerkvi srečanje vseh staršev veroukarjev, ki

                        bodo letos obiskovali verouk v Podgrajah. Z rednim  veroukom  bomo

                        pričeli v torek 15. septembra. Maša v Jelšanah  ob10,30.

13.09. nedelja- 24. NAVADNA NEDELJA –  SVETNIŠKIH KANDIDATOV,

                         maša   v Podgrajah ob 9h. Maša v Jelšanah ob 10,3o po maši v cerkvi

                         srečanje vseh staršev veroukarjev, ki bodo letos obiskovali verouk v

                         Jelšanah.

20.09. nedelja-  25. NAVADNA -- SLOMŠKOVA– EKUMENSKI DAN, maša

                          ob 9h. Po maši srečanje staršev kandidatov za birmo iz Podgraj in

                          Jelšan v veroučni učilnici. Maša v Jelšanah ob 10,3o

25.09. petek- ob 19h seja Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) Podgraje.

26.09 sobota – ob 19h seja Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) Jelšane

27.09. nedelja - 26. NAVADNA NEDELJA KVATRNA, maša ob 9h v Podgrajah, ob

                          10,3o v Jelšanah. Po maši molitve za rajne in blagoslov grobov v

                          cerkvi. Darovi zbrani  pri mašah so namenjeni za semenišče. Naj bo naš

                          dar velikodušen do te prepotrebne ustanove. Rajni ne bodo oškodovani,

                          če prinesemo kakšno svečo ali  cvet manj, zato pa več damo za našo

                          prihodnost…, da bi imeli vedno dovolj duhovnikov.

Priporočila Slovenske škofovske konference za izvajanje župnijske kateheze (verouka) v katehetskem letu 2020/21

Stanje: 1. september 2020

V Navodilih slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19 (stanje: 21. julij 2020)[1] je določeno, da se župnijska kateheza (verouk) začne izvajati vzporedno z osnovno šolo. Pri tem veljajo enaka zdravstvena navodila kot v šolah. Z namenom lažje organizacije kateheze v nadaljevanju posredujemo glavna priporočila, ki so v skladu z navodili Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter NIJZ.[2]

1 Splošna priporočila

a) Priporočila za izvajanje župnijske kateheze v katehetskem letu 2020/21 so namenjena vsem osebam, ki so vključene v katehetsko dejavnost v Katoliški cerkvi v Sloveniji: duhovnikom, redovnicam in redovnikom, katehistinjam in katehistom, animatorjem, voditeljem skupin (bibličnih, zakonskih, ministrantskih itd.) ali pevskih zborov, zunanjim sodelavcem, katehizirancem ter njihovim staršem oz. zakonitim zastopnikom.

b) Župnijske kateheze se udeležujejo samo zdravi kateheti in katehiziranci. Pomembno je, da so starši in katehetski sodelavci seznanjeni s simptomi in znaki bolezni COVID-19 ter pravilnim ukrepanjem ob pojavu simptomov in znakov bolezni. Katehet mora za vsako katehetsko srečanje voditi seznam vseh prisotnih katehizirancev (temu zadošča vpis prisotnosti v katehetov dnevnik). 

c) Če je skupina večja kot 25 oseb in ni mogoče zagotoviti ustrezne medosebne razdalje, naj bodo razredi razdeljeni na dve (ali več) manjši skupini katehizirancev. Urnik katehetskih srečanj naj bo pripravljen tako, da je med posameznimi skupinami, ki se srečujejo v istem prostoru, vsaj 20 minut odmora, med katerim je treba prostor temeljito prezračiti. Če je katehetskih učilnic več, naj odmori ne bodo istočasni, da se prepreči srečevanje med skupinami.

č) Kjer je mogoče, naj bodo v katehetski skupini samo otroci, ki obiskujejo isto šolo. S tem se želi zmanjšati možnost prenosa okužbe med otroki (in njihovimi družinami oziroma kateheti) iz različnih šol.

d) Ob vstopu v objekt si morajo vsi razkužiti roke. 

e) Kateheti, starši in otroci, starejši od 12 let, naj v prostoru nosijo maske.

f) Vsi naj bodo seznanjeni s pravilnim načinom nošenja ter namestitve maske (https://www.nijz.si/sl/splosna-uporaba-zascitnih-mask). Pred uporabo maske in po njej si je treba temeljito umiti roke. Maska mora segati od korena nosu čez brado, med nošenjem naj se je osebe ne dotikajo.

g) Po končani katehezi naj katehiziranci iz stavbe izstopajo posamično in pri tem stalno ohranjajo priporočeno medosebno razdaljo 1,5 oz. 2 metra. 

h) Izvajanje ukrepov naj ob prihodu in odhodu katehizirancev spremlja odrasla oseba.

2 Katehetske dejavnosti

a) Srečanja s starši naj prvenstveno potekajo na daljavo oziroma po telefonu ali spletu. V primeru, da potekajo v cerkvenih prostorih, je treba dosledno upoštevati vse higienske ukrepe (nošenje obrazne maske, higiena rok, kašlja ...).

b) Organiziranje vsakršnih dogodkov oziroma udeležba na njih (npr. koncerti, prireditve, razstave ipd.) se prestavi na poznejši čas. Dopustni so le dogodki, ki se jih udeležijo katehiziranci iz iste katehetske skupine, brez zunanjih udeležencev. 

c) V primeru dogodkov z več kot 50 udeleženci, je treba predhodno pridobiti pozitivno mnenje NIJZ[3] in dogodek prijaviti na policijsko postajo.

č) Katehet naj pravočasno obvesti starše otrok o tem, kaj naj prinesejo s seboj (npr. katehetske pripomočke, vodo v plastenkah, dodatna oblačila v primeru zračenja …).

3 Katehetski prostori

a) Kjer je mogoče, naj kateheza poteka v večjih župnijskih prostorih (župnijske dvorane, pevske sobe, cerkev itd.) ali na prostem.

b) Vsak dan pred pričetkom kateheze in po njej ter med posameznimi srečanji je treba prostore temeljito prezračiti (vsa okna v učilnici odprta na stežaj).

c) V prostor naj vstopajo samo katehiziranci in katehet, ostali le po predhodni najavi, pri čemer je treba upoštevati vse potrebne ukrepe (nošenje obrazne maske, higiena rok, kašlja ...).

č) Katehiziranci naj v objekt vstopajo posamično in pri tem ohranjajo medsebojno razdaljo vsaj 1,5 oz. 2 metra. Postavitev klopi in stolov ali talne označbe naj tudi v prostoru omogočajo ohranitev ustrezne razdalje.

d) Razkužila za roke in plakat s splošnimi higienskimi ukrepi (npr. https://www.nijz.si/sl/koronavirus-sars-cov-2-gradiva; https://katoliska-cerkev.si/covid19-meni-ssk) morajo biti nameščena na več vidnih mestih objekta, v katerem se izvaja župnijska kateheza. 

e) Vrata učilnice naj bodo do začetka kateheze odprta, tako da je čim manj dotikov kljuke. Prenos virusa s kljuke preprečujemo tudi tako, da kljuko obrišemo z alkoholnim robčkom ali s papirnato brisačo za enkratno uporabo in razkužilom (70 % alkohol). 

f) Virus se lahko prenese z različnimi predmeti, tudi papirjem. Svetujemo, da morebitno tiskano učno gradivo katehizirancem deli katehet, ki si je pred tem umil ali razkužil roke. Katehiziranci si katehetskih potrebščin, pripomočkov in drugih predmetov med seboj ne izmenjujejo in ne izposojajo oz. jih pred uporabo obvezno razkužijo (v prvem triletju to naredi katehet).

g) Priporočamo, da vrnjene pisne izdelke katehet pred popravljanjem vsaj 24 ur hrani na varnem mestu. Nasvet temelji na preživetju virusa na površinah predmetov. 

h) Okna sanitarij naj bodo odprta. V predprostoru sanitarij svetujemo talne označbe za zagotavljanje primerne medosebne razdalje. Vrata naj učenci po možnosti odpirajo s komolcem oz. s pomočjo čiste papirnate brisače. V sanitarijah naj bodo na voljo milo in papirnate brisače ter razkužilo.

i) V času izvajanja kateheze je treba katehetske prostore redno čistiti in razkuževati. Koši za smeti naj bodo izpraznjeni vsak dan. Redno je treba razkuževati površine in predmete, ki se jih pogosto dotikamo (npr. kljuke, držala, stikala za luči, potezne vrvice v sanitarijah...) 

Priporočila Slovenske škofovske konference za izvajanje župnijske kateheze (verouka) v katehetskem letu 2020/21 stopijo v veljavo 1. septembra 2020.

  URNIK VEROUKA V PODGRAJAH

V letu   2020-2021

Torek:   ob 15h 8. razred – (kandidati za birmo)

Četrtek: ob 15h 4. razred, ob 16h 1. razred, ob 17h 3. razred - prvoobhajanci, ob 18h 5. razred

Petek:  ob 15h 7. razred, ob 16h 6. razred, ob 17h 2. razred, ob 18h 9. razred in srednješolci

Sobota:  ob 15h strežniki, Otroci Karmelske Matere Božje.

   Začenjamo novo šolsko in veroučno leto

Dobri Jezus, ponovno sedamo v šolske klopi in začenjamo novo poglavje našega življenja. Stoj nam ob strani v izzivih, ki nas bodo doleteli v tem letu, tvoja mati Marija pa naj nam bo v oporo, da bomo zmogli prestopiti tudi morebitne prepreke na naši poti do novih znanj. Daj nam moči, da bodo sošolci in sošolke, prijatelji in prijateljice v nas odkrivali tudi tvojo dobroto. Ponosni smo, da te poznamo in da nas spremljaš ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Dobri Bog,

hvala, da me imaš

neizmerno rad,

me vedno vabiš

bliže k sebi

in imaš zame

vedno čas.

 

MARIJINO ROJSTVO – MALI ŠMAREN

O Marija brez madeža

izvirnega greha spočeta,

tvojemu srcu se vsega posvetim.

Ti, zaklenjeni vrt, v katerem je

Beseda v tišin izrasla.

Tebi odpiram vrata k svetišču svoje duše, k temu skritemu kotičku v sebi,

ki ga obiskuje sam Duh živega Boga,

in k poročni sobi,

katere ključ je v Ženinovi roki.

Ti si zapečaten izvir,

katerega voda je namenjena vsem,

ki so pripravljeni darovati

življenje za Kristusa.

Pridi kot Kraljica

v mojo kraljevsko kamrico

in jo okrasi s svojo brezmejno ljubeznijo!

Po: Molitvenik združenja Marije Pomočnice

                                                                                                                                                                                                                                                                         

   

Vsakdo izmed nas ima svojo vlogo v vesoljnem Božjem načrtu, vsak od nas se je rodil v družini in večina je preko nje sprejela vero, vzgojo in poslanstvo. Kakor Marija in Jožef sprejmimo Jezusa in Božje načrte, saj bo tako v naših družinah lahko rasla pristna vera in ljubezen.

 

 

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

 

KOČANIJA Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.). Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje. (I. Š.) Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.) Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.) Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.). Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)   1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih. GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev. GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot. GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv. KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč. PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo. 8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije) *Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč. JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom. DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še: ‘Boštjanov studenec ‘grob ruskega vojaka-pri Rusu ‘Matijev vrt FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico. 13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot. GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza. VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE 16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA ‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov. *PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije. *PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora. *KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih. * GASILSKO DRUŠTVO * NOGOMETNI KLUB KOČANIJA  * BALINARSKI KLUB ZABIČE         * BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO * KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA * LOVSKA DRUŽINA KOZLEK V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve. Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami. Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini) Cerkev sv. Antona v Trpčanah Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih