Župnija Podgraje, Podgraje 39, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05 7148 330 GSM: 031 513 086 e-mail: peter.pipan@rkc.si

OZNANILA Podgraje-Jelšane

Čeprv so šole odprte rednega verouka še ne bo.

Za mesec april in nadalje lahko naročate sv. maše tudi po telefonu GSM 031 513 086.

NEDELJA 21. februar	1. postna nedelja	Podgraje ob 9h v zahvalo P 69 Jelšane ob 10,3o za župnijo
PONEDELJEK 22. februar	Sedež apostola Petra	Zabiče ob 17h za +Ana Šlosar P 79
TOREK 23. februar	Polikarp, škof, mučenec	Jelšane ob 17h za +++Volk Velika Bukovica 31/J 50
SREDA 24. februar	Matija, apostol	Zabiče ob 17h za +Vida Tomažič Jablanica 2/J
ČETRTEK 25. februar	Valburga, opatinja	Podgraje ob 17h za +++Poklar P 36
PETEK 26. februar	Aleksander (Branko), škof	Trpčane ob 17h za +Ivan Uljan T37/T 4
SOBOTA 27. februar	Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik	Novokračine ob 17h za +++Valenčič N 4
NEDELJA 28. februar	2. postna nedelja -KVATRNA	Podgraje ob 9h za župnijo Jelšane ob 10,3o za +++ N 36

nalagam novice...

Župnija Podgraje

Podgraje 39

6350 ILIRSKA BISTRICA

Tel.: 05 714 83 30

GSM 031 513 086

NAŠA VEZ

PODGRAJE - JELŠANE FEBRUAR 2021

02.02. torek - praznik – GOSPODOVO DAROVANJE – svečnica;

maši z blagoslovom sveč, ki jih boste prinesli s seboj ali nabavili

pred mašo, v Jelšanah ob 10h, v Podgrajah ob 17h.

05.02. petek – prvi v mesecu - obisk bolnikov od 9,3o dalje; maša v Zabičah

ob 17h,

07.02. nedelja – 5. NEDELJA MED LETOM; maši v Podgrajah ob 9h,

v Jelšanah ob 10,3o

14.02. nedelja – 6. NEDELJA MED LETOM; maši v Podgrajah ob 9h;

v Jelšanah ob 10,3o

17.02. sreda – pepelnica: maša s pepelenjem v Jelšanah ob17h

21.02. nedelja –1. POSTNA NEDELJA; maši v Podgrajah ob 9h; v Jelšanah ob 10,3o

28.02. nedelja – 2. POSTNA NEDELJA – KVATRNA: maši v Podgrajah

ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o: molitve za rajne in blagoslov grobov v

cerkvi; darovi za semenišče.

Darove, ki bi jih namenili za župnijo pri maši v škrabico ali ofru lahko nakažete: Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 Ilirska Bistrica TRR: SI56 1010 0003 5825 005 za Župnija Jelšane Jelšane 55 6254 Jelšane na TRR: SI56 1010 0003 5013 697

Postni čas nas po norčavem pustu vabi, da spremenimo naš način življenja. Sneti je potrebno naše maske in morda Bogu in ljudem okrog sebe iskreno pokazati, kdo smo. Jasno zastaviti pot k bolj polnemu življenju in se te poti tudi držati. Kaj boš izbral-a za svoj izziv v tem postnem času?

Gospod Jezus, očisti nas tistih osebnih slabosti, ki rušijo naš mir in mir tistih, ki so okoli nas.

Daj, da bosta naš razum in naše srce vedra, da bomo prinašali mir vsem, s katerimi se srečujemo.

Želimo biti pričevalci miru. Prosimo te, da v naš svet nasilja prineseš svoj mir. Mati Terezija

2. februarja praznujemo svečnico,

dan Gospodovega darovanja v templju. Na ta dan se spominjamo dogodka, ko je Marija prvorojenca Jezusa prinesla v Jeruzalem, da bi ga darovala Gospodu.

Darovanje za bližnjega je največji dar. Jezus je bil darovan in se je daroval za nas in za naše grehe, za naše očiščenje.

Mnogo ljudi v naši bližini je trpečih, revnih in ponižanih. Jih vidimo? Jim skušamo pomagati? Se znamo tudi mi zanje darovati?

Mati Marija dete prinaša v tiho svetišče Večnemu v dar,

Božji postavi dekla pokorna za njega daruje golobčkov par.

Mati Marija, čuj Simeona, ki Božje dete v rokah drži:

Bog bodi hvaljen, ker luč vseh ljudstev, tvoje rešenje zrejo oči.

Mati Marija, meč bo presunil tvoje prečisto, nežno srce,

saj darovala dete najdražje si v odrešenje grešne zemlje.

Mati Marija, čuj nas otroke: naša življenja združi v svoj dar,

v sreči, trpljenju, v smrti, življenju v slavo naj Bogu bodo vsekdar.

Cvetana Priol

Živeti dobro življenje ni nič drugega

kot ljubiti Boga iz vsega srca,

iz vse duše in iz vse moči.

Njemu ohranjati (z zmernostjo) vso ljubezen,

ki je nobena nesreča ne more pretresti

(kar je stvar srčnosti), ki pripada samo njemu

(to je pravičnost) in ki je budna,

da si vse stvari ogleda iz bojazni,

da nas ne bi presenetila zvijača ali laž (in to je modrost).

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta samo proti Ilirski Bistrici. Za Trnovce in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in samozavest, da jim biti Kočanec in prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120, danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij po naseljevanju Slovanov, ko so morali Iliri oziroma Kelti prepustiti ta prostor Slovanom. Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo, kljub raznim novim priseljence, iz Nemčije, Bosne ali celo Albanije. Vzrok teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v severno Italijo. Grofje z gradu Gotnik in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo priimki na -er: Štemberger, Rutar. Kot Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku pražupnije (prafare) Jelšane njena podružnica, kasneje kaplanija Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918, g. Janko Dolenc do leta 1926, g. Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona Padovanskega, na Fabcih - najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil v letih 1958/59. Zadnja prenova pa je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje izseljevanje je bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih razlogov. Do tedaj je ves svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna skupnost prisiljena povečati in obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih skromnih dohodkov. Preprosto lepo je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

KOČANIJA

Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.).

Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje.

(I. Š.)

Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.)

Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.)

Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.).

Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)

1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se

belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih.

GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev.
GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot.
GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv.
KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč.
PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo.

8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije)

*Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov

KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč.
JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom.

DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD

Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še:

‘Boštjanov studenec

‘grob ruskega vojaka-pri Rusu

‘Matijev vrt

FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico.

13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot.

GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za

živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza.

VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE

16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA

‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica

DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO
BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno
VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE

Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov.

*PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije.

*PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora.

*KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel

naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih.

* GASILSKO DRUŠTVO

* NOGOMETNI KLUB KOČANIJA

* BALINARSKI KLUB ZABIČE

* BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO

* KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA

* LOVSKA DRUŽINA KOZLEK

V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve.

Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami.
Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah
Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini)
Cerkev sv. Antona v Trpčanah
Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem
Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih

II. 6. nedelja med letom, 14. februarja 2021

Dragi bratje in sestre!

V drugem berilu smo pri bogoslužju Božje besede pravkar slišali, kako daje apostol Pavel samega sebe za zgled nesebičnega služenja skupnosti, pri tem pa opozarja, da je pri tem za njega samega zgled Jezus Kristus: »Tako skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem, pri tem pa ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili. Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov« (1 Kor 10,33-11,1).

Dejansko moramo ljudje na vsakem koraku izbirati med sebičnim iskanjem lastnih koristi ter ljubeznijo in nesebičnim služenjem drugim. Sebičnost je bistvo greha, ljubezen kot njeno nasprotje pa ni v prijaznih čustvih, ampak je v požrtvovalnem delu za resnični blagor vseh. Kristjani verujemo, da je ta ljubezen vrhovni zakon vsega, ker je to Bog sam. Iz te ljubezni je ustvaril svet in iz iste ljubezni nas je v Jezusu Kristusu prišel reševat grešne zapletenosti v sebičnost, ki vodi v propad. To je bistvo naše vere: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jan 4,16), pravi apostol Janez v svojem pismu.

Danes se veliko govori o zatonu krščanstva v Evropi. Nekateri to celo pozdravljajo. Zdi se, da ne vedo, da si s tem žagajo vejo, na kateri sedijo, da si s tem zasipavajo vodnjak, iz katerega so rodovi pred nami črpali vodo za razcvet evropske kulture, vodo, ki na koncu teče tudi v večno življenje. Jezusov evangelij je bil in ostaja kruh, ki ga Jezus daje za »življenje sveta« (Jn 6,51). Mi, ki nam je bila podarjena milost vere in to vemo, ji moramo ostati zvesti. Če nam dopovedujejo, da je krščanske Evrope konec, se spomnimo na apostola Petra, ki je na Jezusovo vprašanje, ali ga mislijo tudi apostoli zapustiti, odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja!« (Jn 6,68). Resničnost teh besed se vedno znova potrjuje. Če zapustimo Jezusa in njegov evangelij, nimamo kam iti. Jezus nima zamenjave. »Samo ljubezen je vredna, da verujemo vanjo« (H. Urs von Balthasar).

Krščanske vrednote so potrebne tudi za dobro delovanje politične skupnosti. Letos obhajamo tridesetletnico razglasitve državne samostojnosti. Ob tej priložnosti ponovno izražamo hvaležnost vsem, ki so se za to trudili, posebno še tistim, ki so za to dali življenje. Za samostojno državo smo se odločili, da bi živeli v njej skladno s svojim človeškim dostojanstvom. Da bi ne živeli po zakonih džungle, kjer prevladajo najbolj nasilni in zviti, ampak po pravičnih zakonih in razumnih pravilih, da lahko vsakdo pride do tistega, do česar ima pravico. Pred tremi desetletji smo upali, da se bo Slovenija uveljavila kot demokratična domovina medsebojnega spoštovanja, svobode, sožitja in sodelovanja. A po prvih treh desetletjih imamo vtis, da smo od tega cilja še zelo oddaljeni. Tudi način, kako se spopadamo s sedanjo krizo, kaže na to.

Vsaka kriza je preizkušnja, v kateri se pokažejo dobre strani, razkrijejo pa tudi usodne pomanjkljivosti. Preizkušnja nam nastavi ogledalo, v katerem vidimo svoj pravi obraz. Nekaj podobnega se v tej krizi dogaja tudi z nami kot člani te države.

Imamo namreč dve možnosti. Prva je, da stopimo skupaj, si pomagamo in se odpovemo običajni tekmovalnosti in napetostim. Stanje je podobno vojni, ko zreli državljani pozabijo na siceršnje spore in zamere in združeno nastopijo proti skupnemu sovražniku. Tokrat je tak sovražnik virus. Druga, neprimerno slabša izbira pa je, če tega ne zmoremo, ampak vsakdo misli samo na svoje koristi in izkorišča krizo za svojo uveljavitev, tudi na škodo najbolj ogroženih.

V krizi, ki jo prebolevamo, je veliko primerov nesebičnega žrtvovanja iz odgovornosti in ljubezni do bolnih in vseh, ki jih je epidemija prizadela. Tem gredo naše občudovanje, priznanje in zahvala. Žal pa je tudi preveč nasprotnega ravnanja: neodgovornega omalovaževanja nujnih ukrepov, nenehnega vzbujanja dvomov o njihovi koristnosti, pozivanja k njihovemu nespoštovanju in blatenja ugleda tistih, ki nosijo najtežjo odgovornost za to, da bi s čim manjšimi žrtvami prebrodili krizo. Seveda se s tem kriza samo podaljšuje v škodo nas vseh.

Epidemija tako vzbuja bojazen, da stanje duha v naši državi po treh desetletjih samostojnosti in lastne državnosti še ni državniško. Državniška drža, ki jo moramo vsi imeti in še posebej zahtevati od politikov, če hočejo, da jim zaupamo odgovornost za državo, je v prvenstveni skrbi za obče dobro, za blagor državljanov, ne pa pohod na oblast za vsako ceno. Tako kot smo slišali apostola Pavla: »Ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili.« To je bila Jezusova drža, takšna drža je bila Pavlova in takšna je drža vseh plemenitih državnikov, po katerih naj bi se zgledovali.

Zato tudi v današnjem času krščanska vera in njena moralna načela nikakor niso odveč. Skrb vzbujajoče stanje duha, ki ga mnogi ugotavljajo, nikakor ni brez povezave z razkristjanjevanjem, ki v Sloveniji načrtno poteka od komunistične revolucije naprej. Na mesto krščanskih vrednot stopata materialistično potrošništvo in ideologija, ki se ne meni za odgovornost do narodne in državne skupnosti in ne verjame v nobeno absolutno in trajno vrednoto. Tedaj preostane samo iskanje lastnega udobja in koristi. Na porabniški miselnosti pa ni mogoče graditi domovine pravičnosti, spoštovanja in sodelovanja ter skrbi za obče dobro.

Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kultura smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sèm. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bosta na mesto njega stopila medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost.

To nas postavlja pred velike odgovornosti. Nič pa se ne bo izboljšalo samo od sebe. Tudi ne, če bomo samo čakali na boljše čase. Časi bodo boljši, če bomo boljši mi in če se bomo mi bolj potrudili zanje v cerkvenih občestvih in v političnih skupnostih. Bog je naši odgovornosti zaupal prihodnost evangelija v državi Sloveniji. Razmere nas vsak dan bolj nujno kličejo k okrepljeni dejavnosti, ki so jo zadnji papeži poimenovali »nova evangelizacija«.

Dragi bratje in sestre, pred nami je postni čas, ki nas bo pripravil na obhajanje osrednjih krščanskih praznikov Jezusovega trpljenja in vstajenja. Ti prazniki nas vsako leto pozivajo k spreobrnjenju, k lastnemu vstajenju v novega človeka, vedno bolj požrtvovalnega in zavzetega za Božje kraljestvo med nami. Po preizkušnjah, ki jih še ni konec, naj se letos to izpolni v še večji meri. S to željo vam voščimo blagoslovljen postni čas, da bo praznovanje velike noči Gospodovega vstajenja še bolj prežeto z veseljem odrešenja. Amen. Vaši škofje

Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel..: 05 7148 330 GSM: 031 513 086 e-mail: peter.pipan@rkc.si

Župnija Podgraje Zavetnica: Karmelska Mati Božja Župnijska cerkev posvečena: Karmelski Materi Božji Podružnica Zabiče I, zavetnik: Janez Krstnik Podružnica Zabiče II, zavetnica: Žalostna Mati Božja Podružnica Kuteževo, zavetnik: sv. Jožef Podružnica Trpčane, zavetnik: sv. Anton Padovanski Podružnica Fabci, zavetnika: sv. Fabjan in Sebastjan (Marija Kraljica miru)