PODGRAJE     FEBRUAR  2020                                  

 

02.02. nedelja - praznik – GOSPODOVO DAROVANJE – svečnica;

          maša z blagoslovom sveč, ki jih boste prinesli s seboj ali nabavili

          pred mašo, v Podgrajah ob 9h.

07.02. petek – prvi v mesecu - obisk bolnikov od 9,3o dalje; v Podgrajah ob

         17,3o molitvena ura, ki jo vodijo kandidati za birmo, maša ob 18h,

09.02. nedelja – 5. NEDELJA MED LETOM; maša v Podgrajah ob 9h, po

         maši srečanje staršev kandidatov za birmo. V tednu od 12.2. do 15.2.

         bomo katehetje odsotni zaradi »Katehetskega simpozija v Celju«, zato

         ne bo verouka. V nujnih primerih: pogreb, previdevanje se obrnite na

         župnika v Ilirski Bistrici.

16.2. nedelja – 6. NEDELJA MED LETOM; maša v Podgrajah ob 9h;

17.2. do 20.2. duhovne vaje kandidatov za birmo – priporočam jih v molitev.

23.2. nedelja – 7. NEDELJA MED LETOM; maša v Podgrajah ob 9h; po

         maši srečanje staršev prvoobhajancev.

 URNIK VEROUKA

V PODGRAJAH

V letu   2019-2020

Torek:   ob 15h 8. razred – (kandidati za birmo)

Četrtek: ob 15h 4. razred, ob 16h 1. razred, ob 17h 3. razred - prvoobhajanci, ob 18h 5. razred

Petek:  ob 15h 7. razred, ob 16h 6. razred, ob 17h 2. razred, ob 18h 9. razred in srednješolci

Sobota:  ob 15h strežniki, Otroci Karmelske Matere Božje.

PRIPRAVA STARŠEV NA KRST NJIHOVEGA OTROKA V ILIRSKI BISTRICI – ŽUPNIŠČE TRNOVO: sobote v februarju

1.2.; 8.2.; 15.2. ob 16h.

 

KATEHUMENAT – UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO IN PREJEM ZAKRAMENTOV. Prvo srečanje v soboto 29.2.2020 ob 15 h v župnišču v Trnovem – Ilirski Bistrici.

 

Tečaj  priprave na krščanski zakon - za predzakonce: dva  vikenda v mesecu marcu:

 6.3.; 7.3.; 8. 3. 2020 in 13.3.; 14.3.; 15.3. 2020 ob 19h          

v župnišču Trnovo ob 19h.  Prijave najkasneje 10 dni pred začetkom tečaja, v župnišču Ilirska Bistrica – Trnovo.

2. februarja praznujemo svečnico,                            

dan Gospodovega darovanja v templju.

Na ta dan se spominjamo dogodka,

ko je Marija prvorojenca Jezusa prinesla v Jeruzalem,

da bi ga darovala Gospodu.

Darovanje za bližnjega je največji dar.

Jezus je bil darovan in se je daroval za nas

in za naše grehe, za naše očiščenje.

Mnogo ljudi v naši bližini je trpečih, revnih in ponižanih.

Jih vidimo? Jim skušamo pomagati? Se znamo tudi mi zanje darovati?

Mati Marija dete prinaša

v tiho svetišče Večnemu v dar,

Božji postavi dekla pokorna

za njega daruje golobčkov par.

Mati Marija, čuj Simeona,

ki Božje dete v rokah drži:

Bog bodi hvaljen, ker luč vseh ljudstev,

tvoje rešenje zrejo oči.

Mati Marija, meč bo presunil

tvoje prečisto, nežno srce,

saj darovala dete najdražje

si v odrešenje grešne zemlje.

Mati Marija, čuj nas otroke:

naša življenja združi v svoj dar,

v sreči, trpljenju, v smrti, življenju

v slavo naj Bogu bodo vsekdar.

 

Cvetana Priol

Živeti dobro življenje ni nič drugega

kot ljubiti Boga iz vsega srca,

iz vse duše in iz vse moči.

Njemu ohranjati (z zmernostjo)

vso ljubezen, 

ki je nobena nesreča

ne more pretresti

(kar je stvar srčnosti),

ki pripada samo njemu

(to je pravičnost)

in ki je budna,

da si vse stvari natančno

ogleda iz bojazni,

da nas ne bi presenetila zvijača

ali laž (in to je modrost).

(sv. Avguštin)

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

 

KOČANIJA Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.). Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje. (I. Š.) Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.) Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.) Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.). Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)   1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih. GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev. GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot. GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv. KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč. PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo. 8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije) *Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč. JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom. DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še: ‘Boštjanov studenec ‘grob ruskega vojaka-pri Rusu ‘Matijev vrt FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico. 13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot. GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza. VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE 16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA ‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov. *PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije. *PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora. *KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih. * GASILSKO DRUŠTVO * NOGOMETNI KLUB KOČANIJA  * BALINARSKI KLUB ZABIČE         * BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO * KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA * LOVSKA DRUŽINA KOZLEK V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve. Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami. Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini) Cerkev sv. Antona v Trpčanah Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih