OZNANILA Podgraje-Jelšane

Verouk po urniku.

Podgraje: čiščenje in krašenje cerkve od št.: 51 do št.: 66 iz Kuteževega

NEDELJA 16. maj	7. velikonočna nedelja – sredstev družbenega obveščanja – SHOD FABCI	Podgraje ob 9h za župnijo Jelšane ob 10,3o v čast Srcu Jezusovemu in Marijinemu N 19, po maši srečanje staršev proobhajancev
PONEDELJEK 17. maj	Jošt, puščavnik	Zabiče ob 18h za +++Iskra P 77/Ilirska Bistrica
TOREK 18. maj	Janez I., papež, mučenec	Jelšane ob 18h +Duilijo Boštjančič J 83 - osmina
SREDA 19. maj	Krispin, redovnik	Jelšane ob 18h za +++Polh Ilirska Bistrica
ČETRTEK 20. maj	Bernardin Sienski, duhovnik	Podgraje ob 18h za +++ Primc in Brne P 61
PETEK 21. maj	Krištof Magelanes, duhovnik in drugi mehiški mučenci	Zabiče ob 18h za ++Anita in Ivan Berginc Z 5/ Vrbica
SOBOTA 22. maj	Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica	Jelšane ob 18h za +Jakomina Simčič D 3
NEDELJA 23. maj	Binkošti – praznik Svetega Duha	Podgraje ob 9h za +Ivan Francetič Z 68/ pevci Jelšane ob 10,3o za župnijo

nalagam novice...

Župnija Podgraje

Podgraje 39

6350 ILIRSKA BISTRICA

Tel.: 05 714 83 30

GSM 031 513 086

NAŠA VEZ

PODGRAJE - JELŠANE MAJ 2021

01.05.- sobota- JOŽEF DELAVEC, praznik dela, začetek šmarnične pobožnosti,

maša v Podgrajah ob 10h.

02.05. - nedelja – 5. VELIKONOČNA NEDELJA-, maši v Podgrajah ob 9h,

v Jelšanah 10,3o.

09.05 – nedelja - 6. VELIKONOČNA NEDELJA - TURIZMA, maši v Podgrajah

ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o.

13.05.- četrtek – VNEBOHOD– praznik, maša v Podgrajah ob 17h, v Jelšanah ob

18,3o.

16.05. – nedelja – 7. VELIKONOČNA NEDELJA – SREDSTEV

DRUŽBENEGA OBVEŠČANJA – SHOD FABCI, maši v

Podgrajah ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o.

17.05 – ponedeljek - zaobljubljen dan Podgraje – Zabiče, maša v Zabičah ob 18h.

18.05. – torek –zaobljubljen dan Kuteževo, maša v Jelšanah ob 18h

19.05. – sreda – zaobljubljen dan Trpčane, maša v Jelšanah ob 18h

23.05. – nedelja – BINKOŠTI – PRAZNIK SV. DUHA, maša v Podgrajah ob 9h,

v Jelšanah ob 10,3o.

30.05. – nedelja – NEDELJA SV. TROJICE – KVATRNA –SHOD

VELIKO BRDO, maši v Podgrajah ob 9h, v Jelšanah ob 10,3o

TO VELJA, ČE BODO V VELJAVI ŠE SEDANJE OMEJITVE GLEDE ZBIRANJA VERNIKOV V CERKVI.

PODROBNEJŠA NAVODILA V TEDENSKIH OZNANILIH.

MESEC MAJ – MESEC ŠMARNIČNE POBOŽNOSTI

Letos naj poskrbijo družine za šmarnično pobožnost same doma. letošnje šmarnice za otroke avtorja Aca Jeanta Svetniki so bili čisto (ne)navadni ljudje bodo družine lahko spremljale s pomočjo aplikacije (zgodba in izziv za vsak dan) in v obliki podcasta na Radiu Ognjišče, kjer bo zgodbe prebiral Jure Sešek.

Naj nas Marijino materinsko srce in njena priprošnja spremljata v tem lepem mesecu maju, ki je še posebej posvečen češčenju Marije, Jezusove in naše matere.

Cerkev je poklicana k temu, da svojo zrcalno sliko vidi v Mariji in da živi v temeljnem marijanskem odnosu, ki se kot Marija povsem steguje k Bogu in dovoli, da ta prebiva v njej.

Cerkev je poklicana k temu, da svojo zrcalno sliko vidi v Mariji in da živi v temeljnem marijanskem odnosu, ki se kot Marija povsem steguje k Bogu in dovoli, da ta prebiva v njej. Kurt Koch

Navodila slovenskih škofov za čas od 14. maja 2021 do vključno 23. maja 2021

14.5.2021 Slovenija COVID19

Slovenski škofje so se seznanili z novim Odlokom o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji 12. maja 2021, (Uradni list RS št. 73/2021). Na osnovi omenjenega odloka so škofje za čas od 14. maja 2021 do vključno 23. maja 2021 sprejeli naslednja navodila:

Vsi duhovniki in verniki naj okrepijo molitev za bolnike in konec epidemije.

Vsi duhovniki in verniki naj upoštevajo naslednje številčne omejitve pri verskih obredih v cerkvah:

2.a Pri verskih obredih v cerkvah se število oseb v zaprtih prostorih omeji na enega udeleženca oz. člana istega gospodinjstva (družino) na 10 kvadratnih metrov. Udeleženci so lahko navzoči v zaprtih prostorih, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, do 50 % zasedenosti zmogljivosti sedišč. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. V zaprtih prostorih, v katerih sicer ne bi bilo dovoljeno združevanje petdesetih (50) udeležencev, je dovoljeno število udeležencev največ petdeset (50), če je med njimi mogoče zagotoviti medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva (npr. manjše cerkve in kapele).

2.b Izvajanje verskih obredov je dovoljeno le ob izpolnjevanju sledečih pogojev:

Zagotavljati je potrebno minimalni možni stik med udeleženci.
Obvezno je redno prezračevanje/ventiliranje (npr. odprta okna) v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.
Obvezna je uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih.
Obvezno je razkuževanje rok ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov, v katerih se kolektivno uresničuje verska svoboda.

Ljudsko in zborovsko petje v cerkvah je dovoljeno

Cerkveno ljudsko in zborovsko petje je dovoljeno pod pogojem, da imajo vsi pevci maske in ohranjajo razdaljo 1,5 metra razen med člani skupnega gospodinjstva.

Številčna omejitev vernikov pri verskih obredih na prostem

Število oseb, ki kolektivno uresničujejo versko svobodo na odprtih površinah, se omeji na enega udeleženca na 10 kvadratnih metrov oziroma več udeležencev, če gre za osebe iz skupnega gospodinjstva. Udeleženci so lahko navzoči na odprtih površinah, kjer se kolektivno uresničuje verska svoboda, do 50 % zasedenosti zmogljivosti sedišč. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra, razen med osebami iz skupnega gospodinjstva.

Verouk (kateheza) in versko izobraževanje

Omejitev števila oseb ne velja v primeru verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, medosebna razdalja med udeleženci pa mora biti najmanj 1,5 metra. Izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja je dovoljeno le pod pogojem, da osebe, ki izvajajo versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje, enkrat tedensko oziroma pred samo izvedbo verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, če to izvajajo občasno, opravijo PCR ali hitro antigensko (HAG) testiranje. Pri čemer lahko versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje opravljajo le tiste osebe, ki imajo negativni rezultat testa. Testiranja so oproščeni tudi posamezniki, ki izpolnjujejo v odloku navedene pogoje (sedmi odstavek, 2. člena, Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji[1]).

Verniki lahko prejemajo sveto obhajilo izven svete maše; duhovniki naj k obhajilu povabijo svoje vernike, ki se niso mogli udeležiti svete maše.

Ob smiselnem upoštevanju določil za svete maše, je dovoljeno obhajanje zakramentov spovedi, krsta, poroke in drugih bogoslužij.

Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju vladnih odlokov in priporočil NIJZ.
Ko se bo epidemiološka slika začela izboljševati, bodo škofije pripravile navodila za obhajanje prvih svetih obhajil in svetih birm ter jih posredovale župnikom.
Cerkveni pogrebi so dovoljeni v skladu z navodili komunalnih služb in predpisov vlade ter NIJZ.
Župnijska pisarna je lahko odprta pod pogojem, da je naenkrat v pisarni poleg duhovnika samo ena oseba oz. člani istega gospodinjstva.

Dodatna pojasnila glede izvajanja verske in pastoralne dejavnosti so na voljo na posebni spletni strani.

Škofje pozivajo duhovnike, redovnice in redovnike, naj bodo na voljo vernikom ter naj pri tem upoštevajo vladne odloke in priporočila NIJZ za zaščito zdravja. Škofje bodo navodila prilagajali glede na tedenske odločitve vlade.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Namen šmarnic je premišljevanje odličnih cvetov Marijinih kreposti: vijolice ponižnosti, lilije čistosti, vrtnice ljubezni, ki so osnovne Marijine kreposti. Bogu naj bi se zahvalili za to, da je Marijo tako čudovito okrasil in naredil sklep, da bomo njene rože negovali v svojem srcu. V tem času, v tem mesecu splošne avdience pri Mariji, si izprosimo od nje posebne milosti, da nam bo izprosila nekaj posebnega. Komu ne leži na duši kakšna posebna zadeva? Moški, ženska ali sosed. Tudi jaz imam nekaj posebnega: spreobrnjenje te doline! Ah, kdo ne pozna številnih pohujšanj! Grešniki naj bi se več ne množili, temveč preobrnili! Prosite z menoj!

Kako srečni smo, če izberemo Marijo za svojo Mater. Potem smo kot sveta Terezija pridni Marijini otroci. Marija je Pomočnica kristjanov, Pribežališče grešnikov, Zdravje bolnikov, Tolažnica žalostnih. In če nas ves svet zapusti, nas Marija sprejme.

Mati, bodi nam pozdravljena, še posebej v tem mesecu, ko nas družijo šmarnice.

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta samo proti Ilirski Bistrici. Za Trnovce in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in samozavest, da jim biti Kočanec in prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120, danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij po naseljevanju Slovanov, ko so morali Iliri oziroma Kelti prepustiti ta prostor Slovanom. Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo, kljub raznim novim priseljence, iz Nemčije, Bosne ali celo Albanije. Vzrok teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v severno Italijo. Grofje z gradu Gotnik in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo priimki na -er: Štemberger, Rutar. Kot Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku pražupnije (prafare) Jelšane njena podružnica, kasneje kaplanija Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918, g. Janko Dolenc do leta 1926, g. Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona Padovanskega, na Fabcih - najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil v letih 1958/59. Zadnja prenova pa je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje izseljevanje je bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih razlogov. Do tedaj je ves svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna skupnost prisiljena povečati in obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih skromnih dohodkov. Preprosto lepo je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

KOČANIJA

Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.).

Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje.

(I. Š.)

Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.)

Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.)

Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.).

Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)

1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se

belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih.

GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev.
GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot.
GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv.
KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč.
PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo.

8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije)

*Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov

KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč.
JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom.

DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD

Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še:

‘Boštjanov studenec

‘grob ruskega vojaka-pri Rusu

‘Matijev vrt

FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico.

13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot.

GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za

živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza.

VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE

16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA

‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica

DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO
BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno
VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE

Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov.

*PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije.

*PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora.

*KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel

naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih.

* GASILSKO DRUŠTVO

* NOGOMETNI KLUB KOČANIJA

* BALINARSKI KLUB ZABIČE

* BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO

* KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA

* LOVSKA DRUŽINA KOZLEK

V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve.

Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami.
Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah
Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini)
Cerkev sv. Antona v Trpčanah
Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem
Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih

VNEBOHOD

Vnebohod nam ustvari novo Kristusovo bližino. Ne moremo ga več videti in slišati, ampak on je v nas, postal je naše najgloblje bistvo; tam ga lahko vedno slišimo v tihih impulzih svojega srca; tam ga lahko vidimo, če pogledamo vase in v svoji duši zaznamo globoko notranji mir.

Kristusa ne vidimo v zunanji podobi, gledamo ga z očmi vere kot mir, kot sozvočje s samim seboj. Ta uvid Božjega v človeku lahko tudi vidimo: spoznavamo ga po izžarevanju človekove osebnosti, po skladnosti njegovega življenjskega gibanja, po sijaju njegovega obraza, po sozvočju njegovih besed z njegovim bitjem…

Jezusovo slovo od učencev naj te spominja na večkratno slovo, ki si ga moral doživeti v svojem življenju:

posloviti si se moral od svojega otroštva, mladosti;
od časa svojih uspehov, ko so te potrebovali in si bil v središču življenja, od časa, ko si bil poln moči;
posloviti si se moral od ljubljenih ljudi, od krajev, kjer si rad živel …
Vsako slovo je boleče. Toda v vsakem slovesu je priložnost za začetek novega:
Premisli, od česa bi se rad danes poslovil! Kaj bi rad opustil, da bi se lahko v tebi razcvetelo novo življenje.
Ko se sprehajaš, si predstavljaj, kako z vsakim korakom puščaš za sabo ljudi, kraje, navade, ranjenosti, razočaranja – da zavestno stopiš na novo pot.
Posloviš se lahko, ker poznaš tolažbo, da ne hodiš sam, ampak hodi s teboj in v tebi vstali Kristus, ki nas kljub odhodu v nebo še vedno spremlja na vseh poteh.

A. Grün

Postavljanje mlajev ob začetku maja

Znani slovenski narodopisec dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev piše, da postavljanje mlajev (»mladega drevesa«) ni slovenska posebnost in sega v predkrščansko dobo. »Po nekaterih razlagah so drevo postavljali nekoč v čast obnovljene drevesne rasti, pozneje pa se je prvotni pomen zabrisal. Predvsem so šego prevzeli mladeniči, ki so jih začeli postavljati svojim izvoljenkam. Nazadnje se je prenesla navada tudi na praznik svetega Rešnjega Telesa in na nekatere slavnostne dneve: poroko, birmo, novo mašo. Mlaj tedaj docela izgubi svoj prvotni pomen in postane zgolj glasnik občestvenega veselja.« Ko so fantje postavljali mlaje na prvi maj ali na začetku tega meseca, so vasi med seboj tekmovale, katera bo postavila višji in bolj okrašeni mlaj.

S. Čuk

Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel..: 05 7148 330 GSM: 031 513 086 e-mail: peter.pipan@rkc.si

Župnija Podgraje Zavetnica: Karmelska Mati Božja Župnijska cerkev posvečena: Karmelski Materi Božji Podružnica Zabiče I, zavetnik: Janez Krstnik Podružnica Zabiče II, zavetnica: Žalostna Mati Božja Podružnica Kuteževo, zavetnik: sv. Jožef Podružnica Trpčane, zavetnik: sv. Anton Padovanski Podružnica Fabci, zavetnika: sv. Fabjan in Sebastjan (Marija Kraljica miru)