OZNANILA Podgraje

Verouk po urniku.

Od 18.1. do 25.1. molitvena osmina za edinost kristjanov.

Čiščenje in krašenje cerkve pospravljalci jaslic.

NEDELJA 23. januar	3. NEDELJA MED LETOM – BOŽJE BESEDE –ZAVETNIKOV CERKVE NA FABCIH	Podgraje ob 9h +Anton Celin T 34 - osmina Fabci ob 11h za sosesko
PONEDELJEK 24. januar	Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj	Zabiče ob 17h z +Ana Rutar Z 8/Z 27d
TOREK 25. januar	Spreobrnitev apostola Pavla	Podgraje ob 17h po namenu P 24b
SREDA 26. januar	Timotej in Tit, škofa	Zabiče ob 17h za +++Celin in Zulija Z 47
ČETRTEK 27. januar	Angela Merici, devica, ustanoviteljica uršulink	Podgraje ob 17h za +Jože Žižek Hrpelje - osmina
PETEK 28. januar	Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj	Trpčane ob 17h za +Anton Celin T 34
SOBOTA 29. januar	Konstancij, škof	Podgraje ob 17h za +Marija Franjkovič P 40
NEDELJA 30. januar	4. NEDELJA MED LETOM	Podgraje ob 9h za župnijo

nalagam novice...

Župnija Podgraje

Podgraje 39

6350 ILIRSKA BISTRICA

Tel.: 05 714 83 30

GSM 031 513 086

NAŠA VEZ

PODGRAJE JANUAR 2022

URNIK VEROUKA V PODGRAJAH

V letu 2021-2022

Torek: ob 15h 8. razred – kandidati za birmo

Četrtek: ob 15h 4. razred

ob 16h 1. razred

ob 17h 3. razred – prvoobhajanci

ob 18h 5. razred

Petek:

ob 15h 7. razred

ob 16h 6. razred

ob 17h 2. razred

ob 18h 9. razred in pošolski

JANUAR

sobota MARIJA, BOŽJA MATI – NOVO LETO – dan miru
            maša v Podgrajah ob 9h,

02.01. nedelja 2. nedelja po božiču maša v Podgrajah ob 9h,

06.01. četrtek GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – SVETI TRIJE

         KRALJI maša v Podgrajah ob 17h.

07.01. petek prvi petek od 9,30 dalje obisk bolnikov, maša v Zabičah ob 17h

09.01. nedelja JEZUSOV KRST; maša v Podgrajah ob 9h,

16.01. nedelja 2. nedelja med letom – verskega tiska maša v Podgrajah

            ob 9h,

18.01. torek molitvena osmina za edinost kristjanov do 25.01. torek

23.01. nedelja 3. nedelja med letom – svetega pisma – zavetnikov cerkve

           na Fabcih maši v Podgrajah ob 9h, na Fabcih ob 11h.

30.01. nedelja 4. nedelja med letom, maša v Podgrajah ob 9h,

Darove, ki bi jih namenili za župnijo pri maši v škrabico ali ofer lahko nakažete:                                                                                                                                      Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 Ilirska Bistrica TRR: SI56 1010 0003 5825 005

Gospod Jezus, očisti nas tistih osebnih slabosti, ki rušijo naš mir in mir tistih, ki so okoli nas.

Daj, da bosta naš razum in naše srce vedra,

da bomo prinašali mir vsem, s katerimi se srečujemo.

Želimo biti pričevalci miru.

Prosimo te, da v naš svet nasilja prineseš svoj mir. Mati Terezija

Prav je, da si ob novem letu zaželimo zdravja, uspehov, veselja, vse najboljše. Ob tem pa moramo ob novem letu tudi prositi vsega dobrega in vsemogočnega Boga,

naj nas spremlja s svojimi blagoslovi.

Novo leto začnimo v Jezusovem imenu. To ime naj nas spremlja vsak dan novega leta. Naj bo navzoče v naših mislih, besedah in dejanjih. Čim bolj bodimo povezani s tem imenom. V njem iščimo in nadaljujmo svojo pot in cilj.

Naj leto, ki prihaja, bogati obilo doživetih trenutkov sreče, ljubezni in notranjega miru!

Vaš župnik Peter Pipan

Novo leto …

čas za nov začetek;

morda celo za nov stil življenja.

Ljudje si obetajo vedno samo boljše čase – tudi jaz si jih iskreno želim, toda le kje jih bomo vzeli?

Časi bodo namreč še hujši, vse dokler se ljudje ne bodo poboljšali. Boljših ljudi pa ne bo, dokler ne bo dobro vzgojenih otrok. Slaba vzgoja otrok je mati slabih časov. (bl. A. M. Slomšek)

Recept za srečno novo leto

Vzemi 12 mesecev, jih skrbno očisti zagrenjenosti, zavisti, dlakocepstva in strahu ter razdeli vsak mesec na 30 ali 31 delov tako, da bo vse skupaj zneslo natanko eno leto. Vsak dan posebej pripravi iz enega dela truda ter dveh delov dobre volje in humorja. Dodaj k vsemu temu tri zvrhane jedilne žlice optimizma, eno čajno žlico strpnosti, zrnce ironije in ščepec taktnosti. Dobljeno maso potem bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi še s šopki drobnih pozornosti in jo vsak dan serviraj z vedrino. B. Rustja, Zgodbe za advent in božič

MODRI Z VZHODA

Prišli so iznenada, v dolgi karavani. Skoraj bi se jih prestrašili.

Čudežna zvezda nam je razjasnila skrivnost.

Bili so modri in bogati. Trije kralji.

Obsuli so nas z orientalskimi darovi in skupaj smo častili Dete.

Na tiho so se poslovili in se kakor skrivoma usmerili nazaj proti vzhodu.

Jožef nas je hipoma prebudil sredi noči in pognali smo se v beg proti zahodu. Za nami je grozeče pala senca srditega kralja Heroda.

Po: S. Janežiču

JEZUSOV KRST

Zahvaljen, Gospod, da si se dal krstiti in nam tako pokazal pot k odrešenju.

Vode Jordana so bile priča tvoje ponižnosti,

ko je Janez krstil tebe, Sina, ki si od vekomaj Bog. V podobi goloba,

starozavezne ptice z Noetove ladje,

se je nadte izlila milost neba. Zdaj jo podarjaš nam, rojenim v krstu istega Duha, da bi ti nekoč pri Očetu mogli zreti iz obličja v obličje.

B. Golob, Zahvala za Božji kruh

Resnično, kristjani bi morali biti iskreno hvaležni Bogu za neprecenljivi dar krsta!

Žal pa se večina kristjanov niti ne spomni, kdaj je bil kdo krščen.

Obhajamo rojstne dneve, in to vedno bolj slovesno, pozabili pa smo na obhajanje godov,

ko se spominjamo svetnikov, naših krstnih zavetnikov, katerih imena nosimo,

še bolj pa pozabljamo na sam dan svojega krsta. To je velika škoda!

Krst pomeni za nas vrata v Božje kraljestvo,

saj smo prav po krstu postali Božji otroci in Božji posinovljenci.

Po: J. Kužniku

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta samo proti Ilirski Bistrici. Za Trnovce in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in samozavest, da jim biti Kočanec in prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120, danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij po naseljevanju Slovanov, ko so morali Iliri oziroma Kelti prepustiti ta prostor Slovanom. Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo, kljub raznim novim priseljence, iz Nemčije, Bosne ali celo Albanije. Vzrok teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v severno Italijo. Grofje z gradu Gotnik in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo priimki na -er: Štemberger, Rutar. Kot Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku pražupnije (prafare) Jelšane njena podružnica, kasneje kaplanija Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918, g. Janko Dolenc do leta 1926, g. Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona Padovanskega, na Fabcih - najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil v letih 1958/59. Zadnja prenova pa je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje izseljevanje je bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih razlogov. Do tedaj je ves svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna skupnost prisiljena povečati in obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih skromnih dohodkov. Preprosto lepo je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

Bodimo odgovorni za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih!

28.9.2021 Slovenija Komisija Pravičnost in mir, COVID19, Zdravje

Izjava Komisije Pravičnost in mir

V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci smo prepričani, da je cepljenje eden od najbolj učinkovitih ukrepov za omejitev in izkoreninjenje pandemije Covid-19. Zato podpiramo prizadevanja vseh strokovnih služb, vlade in nevladnih organizacij v Sloveniji, da državljane spodbudijo k cepljenju. Odgovornost vsakega državljana je, da zaščiti svoje zdravje ter življenje in zdravje svojih bližnjih.

Epidemija Covid-19 je pokazala, da smo vsi ena družina in da nas omenjena epidemija postavlja v položaj, ko lahko samo skupaj vzpostavimo razmere, v katerih bodo ranljivi in bolni ustrezno zaščiteni ter se bo epidemija čim prej končala. Ob tem smo vsi državljani soočeni z dilemo, ali se je varno cepiti ali ne. V Komisiji Pravičnost in mir menimo, da moramo zaupati strokovnjakom in ustreznim državnim službam, ki dokazujejo, da je cepljenje varno in koristno. Prav tako menimo, da mora biti cepljenje brezplačno. Prav je, da imajo državljani pravico do izbire cepiv različnih proizvajalcev. Odločitev za cepljenje je seveda svobodna, vendar ne poljubna, saj človeka k temu zavezuje odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih. Nihče nima pravice v imenu svoje svobode ogrožati življenja svojih bližnjih.

V komisiji ob tem izražamo zdravstvenim delavcem in vsem drugim priznanje in zahvalo za vse prizadevanje, da se cepi čim večji delež populacije in tako zmanjša število okužb ter posledična obremenjenost zdravstvenega sistema.

Od 16. septembra 2021 dalje je obvezni pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za določene dejavnosti. Takšna odločitev ni bila deležna enotne podpore državljanov. Zlasti tisti, ki niso izpolnjevali pogoja PCT, so bili deležni omejitev na področju javnega življenja in storitev. To je povzročilo proteste in nestrinjanja med delom državljanov in tudi katoličanov, ki zavračajo obvezne ukrepe za preprečevanje epidemije ter nasprotujejo cepljenju. V komisiji poudarjamo, da imajo vsi državljani pravico do svobodnega izražanja mnenj in da zaradi svojega mnenja, zdravstvenega stanja oziroma (ne)cepljenja ne sme biti nihče diskriminiran. Prav tako pa menimo, da državljani lahko izražajo stališča na spoštljiv in miren način ter da osebna stališča ne smejo biti razlog za vzpostavljanje nezdravih napetosti in izključevanja znotraj družin in slovenske družbe.

V Katoliški cerkvi so se ob cepljenju proti bolezni COVID-19 in državnih ukrepih izoblikovala različna stališča posebej do vladnega odloka, ki samo vernikom s pogojem PCT omogoča udeležbo pri verskih obredih. Ob tem v komisiji najprej spodbujamo vse katoličane, da se cepijo in se na ta način zaščitijo pred okužbo oziroma morebitnim težjim potekom bolezni COVID-19 ter smrtjo.[1] Člani komisije spodbujamo vse katoličane, da v razpravah o smiselnosti državnih ukrepov in cepljenju ohranijo enotnost naše katoliške skupnosti, edinost s papežem in slovenskimi škofi ter se ne prepustijo neargumentiranim stališčem in izključevanju. To še posebej velja za vse skupine in duhovna gibanja, ki naj svojim članom omogočijo celostno informiranje o epidemiji, državnih ukrepih in smiselnosti cepljenja.

Dejstvo je, da se trenutno soočamo s t. i. četrtim valom epidemije COVID-19 in želimo s pogojem PCT zmanjšati okužbe, preprečiti nepotrebno preobremenjenost zdravstvenega sistema ter zmanjšati število žrtev. Papež Frančišek je avgusta letos dejal, da je »cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna spremeniti in izboljšati družbo« (prim. Laudato si', št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).[2]

Msgr. dr. Anton Stres
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

[1] Kongregacija za nauk vere je glede cepljenja zapisala, da »z etičnega vidika moralnost cepljenja ni odvisna samo od dolžnosti varovanja lastnega zdravja, ampak tudi od prizadevanja za skupno dobro« (Kongregacija za nauk vere: Nota o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti COVID-19 (21. 12. 2020). V: https://katoliska-cerkev.si/kongregacija-za-nauk-vere-nota-o-moralnosti-uporabe-nekaterih-cepiv-proti-covid-19; dostopno: 20. 9. 2021). Prav tako so slovenski škofje zapisali, »da se lahko verniki cepijo z vsemi dostopnimi cepivi« (Slovenska škofovska konferenca: Izjava slovenskih škofov glede cepljenja proti bolezni COVID-19 (11. 1. 2021). V: https://katoliska-cerkev.si/izjava-slovenskih-skofov-glede-cepljenja-proti-bolezni-covid-19; dostopno 20. 9. 2021). Dr. Janez Arnež, molekularni biofizik in biokemik ter duhovnik, pa je zapisal: »Spodbujam, da /…/ se damo cepiti. Naredimo to zase, za naše družine, za naše skupnosti, za naša občestva, za prijatelje, za domovino, za človeštvo« (Razmišljanje znanstvenika in duhovnika dr. Janeza Arneža v prid cepljenju proti koronavirusu SARS-CoV-2 (13. 1. 2021). V: https://katoliska-cerkev.si/razmisljanje-znanstvenika-in-duhovnika-dr-janeza-arneza-v-prid-cepljenju-proti-koronavirusu-sars-cov-2; dostopno: 20. 9. 2021).

[2]Papež Frančišek v video sporočilu spodbuja cepljenje proti covid-19 https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-08/papez-francisek-v-video-sporocilu-spodbuja-cepljenje-proti-covid.html (dostopno: 20. 9. 2021).

KOČANIJA

Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.).

Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje.

(I. Š.)

Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.)

Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ).

Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.)

Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.).

Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)

1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se

belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih.

GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev.
GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot.
GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv.
KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč.
PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo.

8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije)

*Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov

KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč.
JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom.

DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD

Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še:

‘Boštjanov studenec

‘grob ruskega vojaka-pri Rusu

‘Matijev vrt

FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico.

13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot.

GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za

živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza.

VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE

16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA

‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica

DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO
BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno
VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE

Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov.

*PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije.

*PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora.

*KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel

naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih.

* GASILSKO DRUŠTVO

* NOGOMETNI KLUB KOČANIJA

* BALINARSKI KLUB ZABIČE

* BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO

* KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA

* LOVSKA DRUŽINA KOZLEK

V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve.

Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami.
Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah
Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini)
Cerkev sv. Antona v Trpčanah
Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem
Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih

Navodila koprskega škofa za opravljanje verskih dejavnosti

Na podlagi veljavnih odlokov vlade in zdravstva daje koprski škof za obdobje od 9. septembra 2021 do nadaljnjega naslednja navodila, ki predstavljajo povzetek navodil SŠK:

1. Za izvajanje verskih obredov je potrebno izpolnjevanje sledečih pogojev:
- Vsi zakramenti se podeljujejo brez izpolnjevanja PCT pogojev, število udeležencev pa mora zagotavljati medsebojno razdaljo 1,5m, to je 6 oseb ali 3 gospodinjstva na 9m² in 60 oseb ali 30 gospodinjstev na 90m².
- V prostorih je obvezna uporaba zaščitnih mask, razen za mlajše od 6 let in za glavnega govornika, če je na razdalji 1,5m. Zunaj prostorov pa je uporaba mask obvezna zgolj, če ni mogoče zagotoviti 1,5m medsebojne razdalje.
- Ob vstopu in izstopu iz zaprtih prostorov je obvezno razkuževanje rok.
- Obvezno je tudi redno razkuževanje in prezračevanje prostorov.
- Ljudsko in zborovsko petje se povsod lahko izvaja.

2. Za izvajanje verske in duhovne vzgoje in izobraževanja je za voditelje in udeležence potrebno izpolnjevanje pogoja PCT. Pogoj PCT ne velja za otroke do 12 leta starosti, starejši od 12 let morajo izpolnjevati pogoje, ki veljajo za šolo.

3. Cerkveni pogrebi se opravljajo v skladu z navodili komunalnih služb.

4. V župnijski pisarni je poleg upravitelja lahko samo ena oseba oz. člani istega gospodinjstva.

5. Vsem duhovnikom in vernikom priporočamo molitev za bolnike in zdravstvene delavce.

Jurij Bizjak, koprski škof

Župnija Podgraje Podgraje 39 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel..: 05 7148 330 GSM: 031 513 086 e-mail: peter.pipan@rkc.si

Župnija Podgraje Zavetnica: Karmelska Mati Božja Župnijska cerkev posvečena: Karmelski Materi Božji Podružnica Zabiče I, zavetnik: Janez Krstnik Podružnica Zabiče II, zavetnica: Žalostna Mati Božja Podružnica Kuteževo, zavetnik: sv. Jožef Podružnica Trpčane, zavetnik: sv. Anton Padovanski Podružnica Fabci, zavetnika: sv. Fabjan in Sebastjan (Marija Kraljica miru)