PODGRAJE JELŠANE  JULIJ - AVGUST 2020

03.07. petek prvi petek od 9,3o obisk bolnikov; maši v Zabičah ob 18h,

           v Podgrajah ob 19h

05.07. nedelja 14. NEDELJA MED LETOM – CIRIL IN METOD, nedelja

           Slovencev po svetu maši v Podgrajah ob 9h v Jelšanah ob 10,3o

12.07. nedelja 15. NEDELJA MED LETOM maši v Podgrajah ob 9h

           v Jelšanah pb 10,3o

16.07. četrtek KARMELSKA MATI BOŽJA – zavetnica župnije, maša

           v Podgrajah ob 10h

19.07. nedelja 16. NEDELJA MED LETOM- SHOD PODGRAJE in

          NOVOKRAČINAH – ZLATA MAŠA G. ANTON LIČAN, maše

          v Podgrajah ob 16h; v Jelšanah ob 10,3o: v Novokračinah ob 11h.

26.07. nedelja 17. NEDELJA MED LETOM – KRIŠTOFOVA NEDELJA –

           SHOD DOLENJE  maši v Podgrajah ob 9h v Jelšanah ob 10,3o;

           za nabirko MIVA  oddajte svoje darove v košarico pod korom (1cent za

           vsak srečno prevožen kilometer). 

AVGUST

02.08. nedelja 18. NEDELJA MED LETOM  maši v Podgrajah ob 9h

           v Jelšanah ob 10,3o

07.08. petek prvi petek od 9,3o obisk bolnikov; maša v Zabičah ob 18h

09.08. nedelja 19. NEDELJA MED LETOM maši v Podgrajah ob 9h

            v Jelšanah ob 10,3o

15.08. sobota MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren – SHOD

           JELŠANE maše v Zabičah ob 8h; v Podgrajah ob 9h V Jelšanah

           ob 10,3o

16.08. nedelja 20. NEDELJA MED LETOM maši v Podgrajah ob 9h

           v Jelšanah ob 10,3o

23.08. nedelja 21. NEDELJA MED LETOM maši v Podgrajah ob 9h

            v Jelšanah ob 10,3o

30.08. nedelja 22. NEDELJA MED LETOM maši v Podgrajah ob 9h

            v Jelšanah ob 10,3o

V času od 20.7 do 6.8.2020 bom predvidoma na dopustu.

V tem času se v nujnih primerih (previdevanje ali pogreb) obrnite

na župnika v Knežaku Gsm.: 041-338-915; ali v Ilirski Bistrici Gsm: 031-738-494

ali na Premu Gsm.: 040-262-027.

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19
(stanje: 30. junij 2020)

Skladno z ustavno zagotovljenimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi, z Zakonikom cerkvenega prava (kann. 455, § 1–2. 381. 391 § 1 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64), v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter da bi preprečil širjenje epidemije COVID-19 in ohranil zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva kot škofje ordinariji od srede, 1. julija 2020, do preklica določamo naslednje:

1. Sveta maša

1. Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:
   1. Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. 
   2. Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva).
   3. Z namenom zagotavljanja ustrezne razdalje 1,5 metra, mora biti med sveto mašo vsaka druga vrsta klopi prazna.
   4. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
   5. Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsi morajo uporabljati zaščitno masko.
   6. Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite s palo.
   7. Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
   8. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
   9. Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo.
   10. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oz. kaže druge simptome bolezni ne sme javno maševati. 

2. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem.

3. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti. 

4. Župnikom in duhovnikom priporočamo, da tam kjer je to mogoče, organizirajo svete maše na prostem. Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje 1,5 metra ter razkuževanjem rok. Če ni mogoče zagotoviti razdalje 1,5 metra, morajo vsi prisotni nositi maske. Svete maše na prostem se lahko udeleži do največ 500 vernikov (vključno z ministranti, pevci, organisti, glavnim mašnikom in somašniki).
2. Novomašna in ostala jubilejna slavja
5. Pogostitve in druženja ob novih, zlatih in ostalih jubilejnih mašah so mogoča pod pogojem, da je število udeležencev manj kot 500 in se med njimi lahko zagotovi 1,5 m v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na njegovih spletnih straneh. Organizator mora za tovrstno prireditev pridobiti pozitivno mnenje NIJZ in jo prijaviti na upravno enoto na podlagi zakona, ki ureja javna zbiranja (tj. zahteva zakona o nalezljivih boleznih in odloka o splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji).
3. Zakrament svete spovedi
6. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija) ter se redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oz. izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra ter nosita zaščitno masko.

7. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
4. Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja
8. Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred in po krstu si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.

9. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oz. ko to določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila. 

10. Obhajanje zakramenta birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birme so lahko po možnosti tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oz. alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.

11. Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Mladoporočencema ni potrebno nositi zaščitne maske.

12. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Pri obisku duhovnika bolnika na domu velja, da ima duhovnik masko in si razkuži roke pred in po obisku. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni. 
5. Pogrebi
13. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.
6. Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti
14. Verouk se začne z izvajanjem vzporedno z osnovno šolo. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila kot veljajo v šolah. 

15. Kjer bodo potekali poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice, naj potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.

16. Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil kot veljajo za sv. mašo. 
7. Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove
17. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.
8. Katoliške karitativne ustanove
18. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.
9. Bogoslužni in drugi cerkveni prostori
19. V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.

20. Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. 

21. V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.

22. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.
10. Splošna priporočila
23. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v nadaljujejo z molitvijo za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije. 

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Nova navodila veljajo od srede, 1. julija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19,[1] ki so bila v veljavi od 2. junija 2020.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

 

---

 

 URNIK VEROUKA

V PODGRAJAH

V letu   2019-2020

Torek:   ob 15h 8. razred – (kandidati za birmo)

Četrtek: ob 15h 4. razred, ob 16h 1. razred, ob 17h 3. razred - prvoobhajanci, ob 18h 5. razred

Petek:  ob 15h 7. razred, ob 16h 6. razred, ob 17h 2. razred, ob 18h 9. razred in srednješolci

Sobota:  ob 15h strežniki, Otroci Karmelske Matere Božje.

Kamorkoli vas bo vodila pot v počitniških dneh, ne pozabite na srečanje z Jezusom

ob oltarni mizi. Kjerkoli ste, njegovo vabilo ostaja.

Zagotovo boste našli možnost – prostor in čas, kjer se lahko srečate.

Osvobodimo se nepomembnega in uživajmo sproščenost

Pogoj za sproščenost je osvoboditev. Modreci vseh časov nam priporočajo, da se odrečemo svoji navezanosti na reči. Osvobodimo se navezanosti na imetje in svojih skrbi za prihodnost, prav tako pa prevelikih skrbi za zdravje. Tudi svoj uspeh, svojo osredotočenost na kariero in veljavo pri drugih ljudeh opustimo.

Sproščenost je namreč notranja naloga. In ta naloga ni preprosta. Ko se poskušamo osvoboditi navezanosti na reči tega sveta, hitro opazimo, kako zelo smo nanje navezani … Kako intenzivno smo zgradili svoj obstoj na teh rečeh, od katerih pravzaprav naše življenje sploh ni odvisno.

Po: A. Grünu

16. julij

KARMELSKA MATI  BOŽJA

 Ime praznika pride po Karmelski gori v Sveti deželi. Na tej gori sta se skrivala pred brezbožnim kraljem Ahabom in njegovo še bolj brezbožno ženo Jezabelo prerok Elija in Elizej. Nemara so tu bivali tudi njuni učenci. Zato je verjetno, tako trdijo, da so se tu že v prvi krščanski dobi naselili možje, ki so se želeli umakniti svetu in živeti v samoti. Sv. Helena, mati cesarja Konstantina, je dala tu sezidati cerkev. Leta 1156 je tja prišel vojak, križar Bertold s Kalabrije, ki se je v hudi bitki zaobljubil, da bo postal samotar, če Bog kristjanom nakloni zmago nad mohamedanci. Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil v Karmelu pri votlini, v kateri je po starem izročilu nekdaj bival prerok Elija. Postavili so majhno svetišče v čast Božji Materi in si jo tudi izbrali za Gospo svoji družbi. Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske. S tem je bil ustanovljen karmeličanski red.  

 

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

 

KOČANIJA Zabiče (T/12, 55C2), v Zabičah (442 m), zabiški, Zabičani (327 preb.). Obmejno gručasto naselje leži v zgornjem delu ravninskega dela Podgore, na križišču cest iz Ilirske Bistrice proti Gomancam in Novokračinam. Večina naselja je na desnem bregu reke Reke. Novi deli so predvsem ob omenjenih cestah. V zaselku Graščini severno od vzpetine Kukovke (538 m) je večja perutninska farma. Reka dobi v okolici naselja več manjših pritokov, predvsem z desne strani. Povirje Reke je jugovzhodno od Zabič v flišnem hribovju, kjer izvira izpod hriba Turkove Škulje (712 m) v gozdu Dletu tik ob državni meji, že na Hrvaškem. V kraju sta cerkvi sv. Janeza Krstnika in žalostne Matere božje. (I. Š.) Podgraje (T/12, 3380), v Podgrajah (470m), podgrajski, Podgrajci (307 preb.). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži na desnem bregu doline reke Reke, ob vznožju visokega kraškega roba Snežniške planote. Skozi vas teče manjši potok. Nad njo je z bori porasla vzpetina, kjer je cerkev Karmelske Matere božje iz 17 stoletja. Travniki in njive so na poplavnem svetu pod vasjo. Na jugovzhodu je zaselek Sela z novimi hišami. (I. Š.) Kuteževo (T/12, 2253), v Kuteževem (450m), kuteževski, Kuteževci (288 preb ). Gručasto naselje v vzhodnem delu Podgore leži pod strmimi pobočji Kozleka (997 m) in Gradišča (874 m), na vznožju kraškega roba Snežniške planote. Do naselja pelje cesta, ki se od ceste Ilirska Bistrica—Zabiče odcepi pri zaselku Betula. Pod vasjo so najprei njive, nižje pa travniki, nad vasjo je gozd že v glavnem prerasel nekdanje košenice. Občasni potoki od te ko|o proti reki Reki v dnu doline. Na vzhodnem robu vasi stoji cerkev sv. Jožefa. (I. Š.) Trpčane (T/12, 5109), v Trpčanah (395 m), trpčanski, Trpčanci (124 preb.). Razpotegnjeno obcestno naselje v Podgori leži pod vzpetinico (425 m) sredi doline reke Reke, na njenem desnem bregu. Nižje ležeče njive in travnike Reka poplavlja. Z leve strani se vanjo izliva potok Ivanšček. V njegovem povirju so na flišu že obsežni listnati gozdovi. Pašnike so imeli vaščani na pobočjih pod strmim kraškim robom Snežniške planote (Kozlek, 997 m) na severu. No vzhodnem robu vosi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. (I.Š.)   1. JABLANIŠKI stari grad. Med zelenjem drevja se belijo ruševine srednjeveškega gradu. Najverjetneje je zrasel na ostankih rimske postaje. Ko grad v vojaškem pogledu ni bil več zanimiv so ga najbrž uporabljali kot poletno rezidenco. 2. KOZLEK-997m visok hrib, ki je zaščitni znak Kočanije. Nanj vodijo številne peš-poti, zato je atraktivna točka mnogih pohodnikov. Na vrhu je planinska koča,ki jo je zgradila in jo upravlja PS Podgora. Odprta je ob nedeljah in praznikih. GRADIŠČE POD KOZLEKOM-ostanki starodavnega gradišča, katerega prebivalci naj bi bili Katali, ilirsko pleme pastirjev. GRAŠČAKOVE ŠTALE v Knežjem dolu- čeznje vodi zanimiva peš-pot. GOLJAK- 1145m visok hrib iz katerega je prekrasen razgled na kvarnerski zaliv. KOČA ZA GOLJAKOM-nekoč gozdarska koča je sedaj v lasti GD Lesonit. Primerna je za organiziranje raznih tečajev, zimovanj in podobnega saj ima tudi 15 ležišč. PADEŽNICA-prelepa dolina sredi snežniških gozdov z lovsko kočo. 8. GOMANCE -nekoč zanimiva izletniška točka z gostiščem,danes sameva in po tihem propada. Nahaja se v neposredni bližini hrvaške meje. V okolici najdemo veliko zanimivosti ‘podzemni vojaški hodniki(še iz časa Italije) *Tri kralji- zanimiv zaradi treh mogočnih bukev ‘ostanki mnogih gozdarskih in vojaških objektov KOČA NA PAKI-lovska koča LD Kozlek. Na prelepem kraju, z urejenim baliniščem, jurčkom za piknik, veliko izhodišč za razne pohode. V kočije 15 ležišč. JAMA DOBRIH ŽENA-po ljudskem izročilu naj bi v jami živele dobre vile,ki so pomagale domačinom. DLETO-z drevjem poraščena dolina ob reki Reki za vasjo Zabiče. Cilj mnogih izletnikov še posebej ob koncih tedna. Tu najdemo dva prostora primerna za taborjenje, lovsko kočo LD Zemon,gozdarsko kočo in veliko zanimivih kotičkov tik ob bregovih reke Reke. Poleg vsega naštetega pa v Dletu najdemo še: ‘Boštjanov studenec ‘grob ruskega vojaka-pri Rusu ‘Matijev vrt FABCI -visoko ležeča vas z nekaj domačijami in zanimivo cerkvico. 13. STARI GRAD GOTNIK- skrivnostni in hkrati zadnji grad v dolini reke Reke se skriva v samoti gostih gozdov. Grad je bil naseljen le občasno kot vojaško oporišče ali lovski dom v mirnih časih. Danes so na tem mestu le še ruševine do katerih pelje dobro uhojena,gozdna pot. GRAŠČINA -stavbni kompleks sestavljen iz bivalnih prostorov za ljudi in hlevov za živino. Postavljen tik ob robu gozda v katerem se nahaja stari grad Gotnik. Vsa leta po vojni je bil namenjen reševanju stanovanjskih problemov in bil v družbeni lasti. Danes je osrednja stavba v lasti družine Jolič,ki je začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo. Ob graščini je obnovljena cerkvica sv. Janeza. VEČNAMENSKA DVORANA B. K ZABIČE 16. OSNOVNA ŠOLA PODGORA ‘igrišče za košarko in mali nogomet ‘nova telovadnica DEŽELNI KAMEN MED KRANJSKO IN ISTRO BALINIŠČE B.K KUTEŽEVO- štiripasovno VZLETIŠČE ZA JADRALNE PADALCE Poleg naštetih zanimivosti in znamenitosti deluje v naših krajih kar nekaj društev in klubov. *PODGORSKI ROD KUTEŽEVO- in skavtska organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije. *PLANINSKA SKUPINA PODGORA vključuje v svoje vrste vse ljubitelje narave in gora. *KONJENIŠKI KLUB GOTNIK-poskrbel naj bi predvsem za popularizacijo konjereje in konjeniškega športa v naših krajih. * GASILSKO DRUŠTVO * NOGOMETNI KLUB KOČANIJA  * BALINARSKI KLUB ZABIČE         * BALINARSKI KLUB KUTEŽEVO * KOŠARKARSKI KLUB KOČANIJA * LOVSKA DRUŽINA KOZLEK V našem kraju imamo zanimive in ogleda vredne cerkve. Župnijska cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah s slikami Toneta Kralja, zanimivim oltarjem in orglami. Cerkev Žalostne matere božje v Zabičah Cerkev sv. Janeza v Zabičah je ob Graščini) Cerkev sv. Antona v Trpčanah Cerkev sv. Jožefa v Kuteževem Cerkev sv. Fabijana in Sebastjana na Fabcih