ŽUPNIJA PODGRAJE Podgraje 39 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.:05 714 8330

PODGRAJE - JELŠANE FEBRUAR 2023

Gsm: 031-513-086 ali 041 509 240

Tedenska oznanila na spletu:

http://zupnija-podgraje.rkc.si

http://zupnija-jelsane.rkc.si

 URNIK  VEROUKA V PODGRAJAH

V letu 2022-2023

Torek: ob 14,⁴⁵ 8. razred – kandidati za birmo

Četrtek:  ob 15h 4. razred  

                ob 16h 1. razred

                ob 17h 3. razred – prvoobhajanci

                ob 18h 5. razred

Petek:    

               ob 15h 7. razred

              ob 15,⁴⁵ 6. razred

              ob 17h 2. razred

              ob 18h 9. razred in pošolski

MAREC

1. 5. 3. - nedelja – 2. postna nedelja - kvatrna; maši v Podgrajah ob 9h,

            v Jelšanah ob 10,3o

   10. 3. - petek - ZAČETEK  DEVETDNEVNICE V ČAST sv. JOŽEFU

            v Kuteževem. V času devetdnevnice bo sveta maša v Podgrajah ob

            delavnik ob 18h.

   12. 3. -  nedelja - 3. postna,  nedelja, maša v Podgrajah ob 9h, v  Jelšanah

             ob 10,30

   18.3.- sobota - SV. JOŽEF – JEZUSOV REDNIK, maši v Podgrajah ob 17h, od 16h spoved v kapeli župnišča, v Jelšanah od 17h spoved, maša ob 18h

   19.3.- nedelja- 4. postna nedelja – SHOD KUTEŽEVO, maše v Jelšanah ob

             9h, v Kuteževem ob 10,3o, v Podgrajah ob17h,  od 16h spoved, v Jelšanah ob 18h, od 17h spoved.

   26. 3. – nedelja – 5. postna – tiha nedelja, maši v Podgrajah ob 9h, v Jelšanah

               ob 10,3o

    

   V petek, 3. marca, bomo, začeli s srečanji priprave na zakon. Potrebna je prijava pri župniku v Ilirski Bistrici do torka 28. februarja na mobitel ali mail.  031 738 494     stanko.fajdiga@rkc.si .

POST

In kadar se postite,

ne bodite kakor

čemerni hinavci;

grdijo si namreč obraze,

da bi ljudem pokazali,

da se postijo.

Resnično, povem vam,

svoje plačilo so prejeli.

Kadar pa se ti postiš,

pomazili svojo glavo

in si umij obraz,

da ne pokažeš ljudem,

da se postiš,

ampak svojemu Očetu,

ki je na skrivnem.

In tvoj Oče, ki vidi v skrivno,

ti bo povrnil. 

(Mt 6,16–18)

Post je bil v Jezusovem času med judovskim ljudstvom sprejeti del religijskih obveznosti. Prakticirali so ga stalno, od časa Mojzesa dalje. Tako farizeji kakor tudi učenci Janeza Krstnika so se redno postili. Obstajale pa so vendarle razlike med tem, kako so,

se postili farizeji in kako Jezusovi učenci po njegovem nauku. Vendar postenja ne potrjuje zgolj Jezusov nauk, ampak tudi njegov osebni zgled.

In zakaj pravzaprav post? Naša telesa s svojim fizičnimi organi in poželenji so čudoviti služabniki, a strašni gospodarji. Zato jih moramo stalno držati v podrejenem položaju. Nekoč je to neki Božji služabnik zelo dobro izrazil takole: »Moj trebuh mi ne pove, kdaj  naj jem, jaz namreč povem svojemu trebuhu, kdaj bo jedel.« Vsakokrat ko se kristjan posti s tem namenom, posreduje svojemu telesu jasno sporočilo: »Ti si služabnik, ne gospodar.«         Po: D. Princu

Postni čas je spokorni čas – kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje se na zunaj izraža v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer pišejo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1, 12–13 in Lk 4, 1–13). Strogi post je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek. Namen posta ni prvenstvo v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve.

Mnogi novozavezni pisci govorijo o spopadu med silami dobrega pod Božjim poveljstvom in silami zla pod vodstvom hudega duha. Boj med dobrim in zlim je postal resničnost našega sveta, ko se je človek prvič uprl Bogu. Od takrat naprej je svet podoben bojišču, na katerem se odvija duhovni spopad.

Jezus je prišel v sredo te bitke, ko se je sam spoprijel s skušnjavo v puščavi. Z lahkoto uvidimo, zakaj je hudi duh proti njemu usmeril vse svoje zle sile. Jezus je namreč prišel rešit ljudi iz njihove zasužnjenosti grešnemu življenju. Če bi lahko pripravil Jezusa do tega, da bi grešil, bi načrt rešitve popolnoma propadel.

D. Watson

Postni čas nas po norčavem pustu vabi, da spremenimo naš način življenja.

Sneti je potrebno naše maske in morda Bogu in ljudem okrog sebe iskreno pokazati,

kdo smo. Jasno zastaviti pot k bolj polnemu življenju in se te poti tudi držati.

Kaj boš izbral-a za svoj izziv v tem postnem času?

Recept za srečno novo leto

Vzemi 12 mesecev, jih skrbno očisti zagrenjenosti, zavisti, dlakocepstva in strahu ter razdeli vsak mesec na 30 ali 31 delov tako, da bo vse skupaj zneslo natanko eno leto. Vsak dan posebej pripravi iz enega dela truda ter dveh delov dobre volje in humorja. Dodaj k vsemu temu tri zvrhane jedilne žlice optimizma, eno čajno žlico strpnosti, zrnce ironije in ščepec taktnosti. Dobljeno maso potem bogato prelij z ljubeznijo. Pripravljeno jed okrasi še s šopki drobnih pozornosti in jo vsak dan serviraj z vedrino.    B. Rustja, Zgodbe za advent in božič

KRATKA PREDSTAVITEV ŽUPNIJE PODGRAJE

Župnija Podgraje leži ob vznožju Snežnika in izviru reke Reke, ali kot ji pravijo domačini Velke wode. Ta reka je izoblikovala široko in rodovitno dolino, ki je odprta  samo  proti  Ilirski  Bistrici.  Za  Trnovce  in Bistričane je bil dolga stoletja to nepomemben kot in zato so prebivalcem naše župnije iz Podgraj, Zabič, Kuteževega in Trpčan zaničljivo rekli "Kočanci". Šele v zadnjih desetletjih so naši župljani dosegli svoj ponos in  samozavest,  da  jim  biti  Kočanec  in  prebivalec Kočanije ni več sramota ali zaničevanje, ampak jim je to v ponos in se radi s tem ponašajo. Tudi prebivalci ostalih vasi od Jablanice do Ilirske Bistrice bi se jim radi priključili (pridružili), tako nastajajo večkrat prepiri do kod sega Kočanija ali kod so njene meje proti Ilirski Bistrici.

Župnija šteje malo nad 900 prebivalcev. Še pred desetletjem je bilo v njej nekaj čez 1000 prebivalcev. Enako je z otroci. Pred desetimi leti jih je šolo in verouk obiskovalo več kot 120,  danes pa jih je polovico manj, le nekaj čez 60. To je očiten znak staranja prebivalcev in s tem tudi župnije. Začetki župnije naj bi segali v čas po križarskih vojnah, nekaj stoletij  po  naseljevanju  Slovanov,  ko  so  morali  Iliri oziroma Kelti  prepustiti ta  prostor Slovanom.  Po križarskih vojnah naj bi v te naše kraje prišli redovniki Karmeličani, ki so prenesli češčenje Karmelske Matere Božje za vso širšo okolico. Ni znano, kdaj je bila sezidana župnijska cerkev. Po Valvazorju so bolj znane cerkve, ki so popolnoma porušene in jih danes ni več: v Zabičah sv. Lenart, med Kuteževim in Podgrajami sv. Katarina in nad Trpčanami sv. Tomaž. V sedanji župnijski cerkvi je ohranjen kamen z letnico 1630 in glagolskim napisom, kar pričuje, da se je do zadnjih stoletij tukaj ohranilo glagoljaštvo,  kljub  raznim  novim  priseljence,  iz Nemčije,   Bosne   ali   celo   Albanije.   Vzrok  teh priseljevanj pa so bili Turki, ki so ob svojih pohodih te kraje večkrat požgali in naseljence pobili ali odpeljali s seboj, v kolikor se niso odselili drugam, v 16. stoletju celo v  severno  Italijo.  Grofje  z  gradu  Gotnik  in Jablanica pa so naseljevali rojake iz Nemčije, kar

pričajo  priimki  na  -er:  Štemberger, Rutar.  Kot  Uskoki, pribežniki pred Turki pa s priimki na -ič: Bostjančič, Jaksetič, Francetič..., ali Vlahi na -n: Celin, Prosen, Šestan...

Ti kraji imajo burno zgodovino srednjega in novega veka. Žal pa pisanih zgodovinskih virov ni, ker je ogenj vse sproti uničil. Izpričano naj bi ta župnija bila po

nastanku   pražupnije   (prafare)   Jelšane   njena podružnica,  kasneje  kaplanija  Trnovega in zadnja stoletja ekspozitura Trnovega oziroma Jelšan. Šele za časa Italije 1929 je postala samostojna župnija, s prvim umeščenim župnikom g. Milanom Grlj. Pred njim so tu službovali v zadnjih 100 letih: g. Štefan Jenko do leta 1918,  g.  Janko  Dolenc do  leta  1926,  g.  Franc Rožič do leta 1936, g. Adolf Simonič do leta 1942, g. Milan Grlj do leta 1974 in g. Janko Krkoč do leta 1992.

Poleg župnijske cerkve, ki je verjetno najstarejša, je iz 18. ali 19. stoletja grajska cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabičah. V Kuteževem je bila zgrajena leta 1884

cerkev sv. Jožefa, v Trpčanah leta 1937 cerkev sv. Antona  Padovanskega,  na  Fabcih  -  najmanjšem zaselku naše župnije leta 1943 cerkev sv. Fabijana in

Sebastjana in v Zabičah, ker ni bilo mogoče uporabljali cerkve sv. Janeza Krstnika, je bila leta 1969 zgrajena cerkev Žalostne Matere Božje. Kot zimska kapela na pol poti med župniščem in župnijsko cerkvijo je bila zgrajena leta 1935 Lurška kapela in kasneje pred prenovo župnišča leta 1969 tudi kapela Karmelske Matere Božje v župnišču.

Posebnost naše župnije so v župnijski cerkvi slike slikarja Toneta Kralja, ki so nastale v letih 1958/59. V njih je ovekovečena tudi največja tragedija v zadnjih desetletjih, ko so Nemci v začetku maja 1944 požgali vas Podgraje. Za njimi je ostala le izropana cerkev. Slikar Tone Kralj je to vključil v okvir slik križevega pota. Takoj za podobo Kristusa, ki ga je Pilat obsodil, je slika požgane vasi in izgon prebivalcev iz vasi. Ob koncu križevega pota, pred vstajenjem Kristusa pa je slika povratka prebivalcev v vas maja 1945. Župnijska cerkev je bila velikokrat prenavljana. Leta 1949 so povečali kor, ko so nabavili orgle. Takrat se je našel kamen z letnico 1630 in z glagolskim napisom, ki je bil vzidan v stopnišče. Slikar Tone Kralj je vso notranjost preuredil  v  letih  1958/59.  Zadnja  prenova  pa  je potekala po letu 1985 do 1992.

Sedanja župnija živi svoje župnijsko življenje brez večjih pretresov, saj župljani skoraj 100% čutijo svojo pripadnost katoliški Cerkvi in s tem župniji. Največje  izseljevanje je  bilo po 2. svetovni vojni, večinoma iz ekonomskih  razlogov.  Do  tedaj  je  ves  svet

predstavljala za te prebivalce le Kočanska dolina, saj je njihov pogled segal le do okoliških hribov, ki jih obdajajo. V zadnjih desetletjih pa je boleče to, da imamo v župniji najmanj trikrat ali celo več kot to pogrebov v primerjavi z rojstvi in s tem povezano krsti. Tako se vidno manjša število prebivalcev in povečuje število praznih hiš ali opuščenih domov. Zato je bila krajevna  skupnost prisiljena  povečati  in  obnoviti pokopališče s pripadajočimi spremljajočimi objekti, za kar ji gre vsa pohvala za opravljeno delo. Prav tako velja pohvaliti župljane, ki s čutom pripadnosti župniji sodelujejo pri prenavljanju vseh cerkva v župniji, saj brez pomoči od zunaj, veliko žrtvujejo in darujejo od svojih   skromnih   dohodkov.   Preprosto   lepo   je sodelovati z njimi pri bogoslužnih opravilih, kjer vsak po svoji moči sodeluje in je vsaka sveta maša prijetno doživetje.

MODRI Z VZHODA

Prišli so iznenada, v dolgi karavani. Skoraj bi se jih prestrašili.

Čudežna zvezda nam je razjasnila skrivnost.

Bili so modri in bogati. Trije kralji.

Obsuli so nas z orientalskimi darovi in skupaj smo častili Dete.

Na tiho so se poslovili in se kakor skrivoma usmerili nazaj proti vzhodu.

Jožef nas je hipoma prebudil sredi noči in pognali smo se v beg proti zahodu. Za nami je grozeče pala senca srditega kralja Heroda.

Po: S. Janežiču